Z raziskavo #Novanormalnost v družbi Valicon spremljamo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Prva meritev je bila izvedena 11.-12. marca 2020, tik pred uradno razglasitvijo epidemije v Sloveniji, ter nekaj dni pred prvo uradno potrjeno smrtno žrtvijo bolezni Covid-19. V tednu, ko mineva eno leto od prvi potrjenih okužb v Sloveniji, v sodelovanju z RTV MMC objavljamo najbolj zanimive rezultate raziskave #Novanormalnost iz časov začetka epidemije marca in aprila lani, ter konec februarja in v začetku marca letos, ko se je število potrjenih okužb po daljšem času nekoliko umirilo, s tem pa so se pričeli sproščati tudi določeni ukrepi vlade za preprečevanje širjenja virusa. Raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.
Manj kupovanja na zalogo in manj pogosti nakupi, a ne toliko kot aprila lani
V prvi polovici aprila lani smo prvič preverili, kako so se zaradi epidemije spremenile nakupne navade. Na vrhuncu prvega zaprtja javnega življenja, je dobra tretjina vprašanih (34%) odgovorila, da imajo doma zaloge, ki jih dopolnjujejo, še nekoliko več (36%) pa, da sicer ne delajo zalog, da pa kupujejo večje količine. Manj kot 30% jih je odgovorilo, da kupujejo sproti. Kakšna sprememba je bila to glede na čase pred epidemijo, je pokazala meritev v začetku septembra, ko je življenje potekalo dokaj običajno, glede na obdobje epidemije. Takrat je sproti kupovalo 60% vprašanih, deleži tistih, ki so kupovali večje količine ali obnavljali zaloge, pa so se glede na april prepolovili (18%). Z jesenskim drugim valom so se ti deleži zopet povečali, a ne tako, kot aprila lani, struktura je bila še najbolj podobna stanju maja lani, ko so se razmere že umirjale. Konec februarja 2021 je tako slaba četrtina vprašanih (24%) poročala o dopolnjevanju zalog, dobra petina (21%) o kupovanju večjih količin, več kot polovica (54%) pa o sprotnem kupovanju.
Podobno dinamiko opazimo tudi pri pogostosti nakupovanja. Večina trgovino obišče enkrat na teden, ta delež je ves čas nad 50%. Bolj variabilen je delež pogostejšega obiskovanja trgovin (2x-5x na teden ali vsak dan), od 17% aprila lani, preko skoraj 40% v začetku septembra, do 30% konec februarja 2021. Ne glede na to, da so bile v drugi polovici februarja epidemiološke razmere precej slabše kot aprila lani, se to ni odrazilo na bolj radikalni spremembi nakupnih navad, kar je slej ko prej še en dokaz v prid tezi, da smo bili prebivalci lani spomladi precej bolj prestrašeni in posledično previdni, relativno glede na epidemiološko sliko, jeseni in pozimi pa že precej bolj sproščeni, a še vedno ne tako, kot v času običajnih razmer.
Naraščanje nakupov preko spleta
Spletna prodaja za nakupe hrane in drugih življenjsko pomembnih izdelkov pred epidemijo ni bila tako pomemben kanal prodaje, kot je v nekaterih drugih kategorijah, kot so na primer zabavna elektronika, bela tehnika, oblačila in obutev,… Epidemija je korenito posegla tudi v to področje. Podatki iz raziskave nazorno prikazujejo, kako se je večal pomen spletnega nakupa, pa tudi, da trgovci med poletjem niso počivali. Verjetno je tudi to eden od razlogov, da je trgovinam in trgovskim podjetjem, kot institucijam, v zadnji raziskavi Ogledalo Sloveniji zaupanje občutno naraslo.
Spomladi lani je spletne trgovine kot kraj nakupa hrane in drugih življenjsko pomembnih izdelkov, navajala okoli petina kupcev (vprašanje je bilo v raziskavo vključeno nekoliko kasneje, sredi maja, a iz nekaterih drugih raziskav vemo, da ta delež pred epidemije ni nikoli presegel 10%). V začetku septembra, ko so bile razmere precej podobne običajnim, je spletne trgovine za nakup hrane in drugih življenjsko pomembnih izdelkov navajalo 14% vprašanih, proti koncu leta, na vrhuncu drugega vala epidemije, pa že celo 30% vprašanih. Delež se je nekoliko umiril, a že od decembra lani vztraja na četrtini vseh vprašanih. Predvidevamo lahko, da se bo ta delež še nekoliko znižal z umirjanjem razmer, predvidevamo pa, da bo po epidemiji delež potrošnikov, ki bo redno uporabljal spletno trgovino kot enega od načinov nakupa hrane in drugih življenjsko pomembnih izdelkov, še enkrat višji, kot je bil pred epidemijo.
Spremembe ostalih nakupnih navad manj občutne, a indikativne
Pri spremljanju nekaterih temeljnih nakupnih navad opažamo podoben trend, intenziviranje aprila lani, umiritev v začetku septembra in postopna, a ne tako radikalna vrnitev v smeri navad iz aprila, proti koncu leta 2020. A to ne velja za vse navade enako. Tako se je po eni strani nekoliko znižala preudarnost v nakupih (»«moji nakupi so bolj načrtovani in premišljeni«), tudi koncentracija nakupov pri enem trgovcu je nižja glede na april, nižji je tudi delež tistih, ki pravijo, da v večji meri kupujejo večja pakiranja, pa tudi tistih, ki pravijo da »v večji meri kupujejo izdelke slovenskega porekla«. Po drugi strani pa se je glede na april 2020 zvišal delež tistih, ki se »v večji meri odločajo za nakup v akcijah in promocijah«. Deloma ta trend sledi ugotovitvam o pogostosti in načinu nakupovanje – tako, kot se to ni vrnilo na raven iz aprila lani, se tudi ni pri kupovanju večjih pakiranj in koncentraciji nakupov pri enem trgovcu (pri tem moramo vedeti, da je slovenski kupec v evropskem merilu med bolj »promiskuitetnimi«, saj je povprečno število trgovin, ki jih obiskuje, v povprečju višje od povprečij drugod po Evropi). Spomladi je bilo tudi več pozivanja k nakupom izdelkov slovenskega porekla, kar je morda botrovalo višjemu deležu takrat, a razlika vseeno ni občutna. Na prvi pogled morda preseneča diskrepanca med preudarnostjo nakupovanja in pogostejšim kupovanjem v akcijah in promocijah, kar sta dva indikatorja, značilna za čase recesije. A razmere so tokrat precej drugačne. Po eni strani banke poročajo o rekordno visokih prihrankih slovenskih gospodinjstev, po drugi strani pa je konkurence med trgovci zaradi nekoliko nižje frekvence nakupov še nekoliko bolj zaostrena, zato je tekmovanje z akcijami in promocijami razumljivo.
###
Dostop do podatkov
Osnovni podatki za celotno obdobje raziskave so dostopni na povezavi:
Povzetki meritev, grafični prikazi in vsa pretekla sporočila za javnost so na voljo na povezavi:
https://www.valicon.net/sl/novanormalnost/
###
Navajanje vira
Pri navajanju vira prosim navedite (priporočena oblika navajanja vira):
»Vir: Raziskava #Novanormalnost, 4. – . 7. marec 2021, n=506; Valicon.«
###
Metodološki podatki
Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja.
###
O družbi Valicon
Valicon vodilna družba za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta člana združenja ESOMAR.
###
Več informacij
Valicon d.o.o., Kopitarjeva 2, Ljubljana
01/ 420 49 00
[email protected]
www.valicon.net
@valicongroup
