Namera cepljenja nekoliko višja kot pred mesecem dni.Večina odgovornost za razmere pripisuje »ljudem« in nespoštovanju ukrepov.

Objavil/-a Valicon,

Tik pred delno sprostitvijo ukrepov so bili ti sicer ocenjeni najbolj kritično do sedaj, podobno zaupanje v vlado.


Z raziskavo #Novanormalnost spremljamo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno. Raziskave #Novanormalnost
ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.

Da se nameravajo cepiti, odgovarja slaba polovica anketirancev

Anketiranci, ki izražajo namero za cepljenje, kot razlog za cepljenje najpogosteje izbirajo odgovor, da se jim zdi to odgovorno do drugih (delež teh je v primerjavi meritvijo pred enim mesecem najbolj narasel in trenutno znaša 57%), oziroma si želijo na ta način zmanjšati verjetnost okužbe (42%). Slaba tretjina tistih, ki izraža namero cepljenja, navaja, da se bodo cepili, ker ne želijo okužiti družinskega člana, ki spada med rizično skupino, pogosteje izbrani odgovori so tudi, da zato, ker so starejše osebe, da ne želijo obremenjevati zdravstvenega sistem, v primeru, da močneje zbolijo in, zato, ker je tako priporočilo medicinske stroke. 

Anketiranci, ki se ne nameravajo cepiti, kot razlog najpogosteje navajajo nezaupanje v novo cepivo – 60% jih meni, da bi moralo miniti dlje časa, da bi se cepivo izkazalo za varno, 43% se jih boji stranskih učinkov. Pogosteje anketiranci navajajo tudi, da ne spadajo v rizično skupino, da cepiva na splošno niso varna, da cepljenje nima smisla, ker virus stalno mutira ter zato, ker COVID-19 ni nič bolj nevaren od običajne gripe. Anketiranci so lahko izbrali več odgovorov, v povprečju so navedli 2.5 razlogov za in tri razloge proti.

(vprašani: se bodo zagotovo ali bolj verjetno cepili)


(vprašani: : se bolj verjetno ali zagotovo ne bodo cepili)

Večina vprašanih meni, da so za slabo epidemiološko sliko v Sloveniji odgovorni »ljudje na splošno«, dve petini odgovornost pripisujeta vladi

Več kot polovica, 56% vprašanih, je odgovorila, da so za »eno od najslabših epidemioloških slik v svetu« odgovorni “ljudje”, slabi dve petini (38%) pa odgovornost pripisujeta vladi RS. Da je odgovorna “politika kot celota”, meni slaba tretjina vprašanih (30%), strokovni svetovalni skupini odgovornosti pripisuje dobra petina (22%) vprašanih. Ostale možne odgovore izbira manj kot petina vprašanih.

Še bolj izrazito so vprašani slehernika izpostavili pri vprašanju Zakaj se po vašem mnenju, navkljub vsem ukrepom in delni zapori javnega življenja, širjenje virusa ne umirja?“. Vprašanje je bilo odprtega tipa, anketiranci so sami zapisali odgovor na to vprašanje s svojimi besedami, odgovori so nato združeni v vsebinsko smiselne sklope. Tudi v tem primeru jih skupaj več kot polovica (55%) vprašanih navaja odgovore, ki jih lahko razumemo kot neupoštevanje ukrepov, med njimi jih kar 14% navaja druženja in zasebne zabave. Ena šestina, 17% odgovorov, se nanaša na nezadostnost ukrepov, 12% pa na to, da naj bi bilo premalo narejenega za zajezitev. Vpliv politike navaja 11% vprašanih. (Grafični prikaz prikazuje osnovne odgovore, pred združevanjem v širše skupine odgovorov.)


Opomba pred rezultati v nadaljevanju: Merjenje je bilo izvedeno med petkom in nedeljo, PRED sprejetjem najnovejših omilitev ukrepov. Rezultati tako odsevajo stanje PRED zadnjimi sprostitvami ukrepov.

Ukrepi vlade za zajezitev širjenje virusa in obvladovanje gospodarskih posledic epidemije ocenjeni najbolj kritično do sedaj

Tokrat opažamo opazen porast deleža prebivalcev, ki ukrepe za zajezitev širjenja virusa ocenjujejo kot bolj neustrezne. Pred dvema tednoma je ukrepe kot bolj neustrezne ocenilo 29% anketirancev, pretekli vikend je bilo takih že 41%, kar je najvišji izmerjen delež do sedaj. Le 14% prebivalcev ukrepe ocenjuje kot ustrezne, zmanjšal pa se je tudi delež prebivalcev, ki ukrepe ocenjujejo kot deloma ustrezne, deloma neustrezne, takih je bilo pretekli vikend 45%, pred dvema tednoma je ukrepe tako ocenila dobra polovica.



Večina vprašanih je ukrepe pretekli vikend ocenila kot prestroge, takšnih je 57% vprašanih, kar je največ, odkar izvajamo raziskavo in sploh prvič več kot polovico vprašanih. Kot ravno pravšnje tokrat ukrepe ocenjuje 17% prebivalcev, kar je 12 odstotnih točk manj kot pred dvema tednoma, dobra četrtina prebivalcev pa ukrepe ocenjuje kot premalo stroge, kar je malenkost več kot pred dvema tednoma. Glede na to, da je vlada v nedeljo zvečer nekatere ukrepe sprostila, lahko predvidevamo, da bi bil ta rezultat danes verjetno manj negativen.



Malo manj so anketiranci kritični do ukrepov za obvladovanje gospodarskih posledic epidemije za prebivalstvo in gospodarstvo, a je bil tudi pri tem vprašanju izmerjen najslabši rezultat do sedaj. Delež prebivalcev, ki so pretekli vikend ukrepe ocenili kot neustrezne, je občutno večji kot pred dvema tednoma in znaša 38%. Polovica prebivalcev ukrepe ocenjuje kot deloma ustrezne deloma neustrezne, kot bolj ustrezne pa jih ocenjuje 12% vprašanih.

Pesimizem glede razvoja dogodkov raste

Delež tistih, ki menijo, da gre situacija na slabše, je še drugič zapored višji. Pred dvema tednoma je bilo takih 54% vprašanih, pretekli vikend že skoraj dve tretjini. Največ pesimizma smo sicer zabeležili v sredini oktobra, ko je kar 91% vprašanih odgovorilo, da gredo stvari na slabše.

 

Zaupanje vladi v zvezi z ukrepanjem glede omejevanja koronavirusa najnižje do sedaj

Glede na zgornje rezultate ne preseneča dejstvo, da je v zadnjih dveh tednih občutneje padlo tudi zaupanje v vlado pri ukrepanju za zajezitev širjenja virusa. Vladi bolj ne zaupa 67% prebivalcev (33% bolj ne zaupa, 34% sploh ne zaupa), medtem ko jim bolj (19%) ali povsem (8%) zaupa dobra četrtina (27%) vprašanih, 6% je neopredeljenih. Stopnja zaupanja med opredeljenimi, ki je izračunana kot razlika med pozitivnimi in negativni odgovori, se je tako občutneje znižala, na
-42
(v pretekli meritvi – 32), kar je tudi najnižji do sedaj izmerjeni rezultat


###

Dostop do podatkov

Osnovni podatki za celotno obdobje raziskave so dostopni na povezavi:

https://docs.google.com/spreadsheets/d/1b9rBaWS9Y8mceQIjQ7xr_CIBcxD6RryGlkWQJwVCx9g/edit#gid=2060053169

Povzetki meritev, grafični prikazi in vsa pretekla sporočila za javnost so na voljo na povezavi:

https://www.valicon.net/sl/novanormalnost/

Celotno sporočilo za javnost je na voljo tukaj. 

###

Navajanje vira

Pri navajanju vira prosim navedite (priporočena oblika navajanja vira):

»Vir: Raziskava #Novanormalnost, 11.-13. december 2020, n=534; Valicon.«

###

Metodološki podatki

Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja.

###

O družbi Valicon

Valicon vodilna družba za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta člana združenja ESOMAR.

###

Več informacij

Valicon d.o.o., Kopitarjeva 2, Ljubljana
01/ 420 49 00
[email protected]
www.valicon.net
@valicongroup