Občuten padec zaupanja v večino političnih institucij, prva sprememba na vrhu najbolj zaupanja vrednih institucij od leta 2012 ter povrnitev dela zaupanja v RTV Slovenija in trgovine ter trgovska podjetja, so ključne spremembe v zaupanju v zadnjih pol leta. Med poklici so največ pridobili zdravniki, TV voditelji in duhovniki.
Raziskava Ogledalo Slovenije meri zadovoljstvo prebivalcev s “splošnim stanjem” v Sloveniji, pričakovanja o nadaljnjem razvoju dogodkov, oceno osebne sreče in osebno razpoloženje glede prihodnosti ter zaupanje v institucije in poklice. Prvo meritev smo izvedli decembra leta 2012. Zadnjo meritev smo izvedli konec oktobra 2023 (20. – 30. 10.), predhodno pa konec marca in v začetku aprila 2023 (25.3. – 3.4.). Raziskave Ogledalo Slovenije ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.
ZAUPANJE V INSTITUCIJE
Zaupanje se meri na štiristopenjski lestvici, od »sploh ne zaupam« in »bolj ne zaupam«, do »bolj zaupam« in »zelo zaupam«. Stopnjo zaupanja dobimo s preprostim izračunom razlike med prvima in drugima dvema odgovoroma. Pozitivna stopnja zaupanja tako pomeni, da je bil delež pozitivnih odgovorov (»bolj zaupam« in »zelo zaupam«) večji od negativnih, in obratno. Če bi vsi odgovorili, da nekomu zelo zaupajo, bi bila stopnja enaka 100, nasprotno bi veljajo, če bi vsi odgovorili, da nekomu sploh ne zaupajo, v tem primeru bi bila stopnja zaupanja – 100. Ob navajanju rezultatov za posamezne institucije in poklice je v oklepaju najprej navedena stopnja zaupanja, nato pa še razlika glede na predhodno meritev (enako velja za vsa obdobja, na katera se nanaša rezultat).
Prvič po letu 2012, odkar izvajamo raziskavo Ogledalo Slovenije, med institucijami in organizacijami na prvem mestu niso mala slovenska podjetja, temveč Civilna zaščita (stopnja zaupanja 61, razlika +13). To je tudi najvišji rezultat za zaupanje v Civilno zaščito, od vključitve le te v raziskavo marca 2021. Glede na pomembno vlogo ob in po poplavah avgusta tak rezultat verjetno ni presenetljiv. Najvišja do sedaj izmerjena stopnja zaupanja v katerokoli institucijo sicer znaša 65, ta rezultat so marca lani dosegla mala slovenska podjetja, ki so tokrat na drugem mestu (57, 0).
Sledijo »podjetje, organizacija, v kateri delujete« (38, +7), nato pa vojska (28, +5), policija (21, +3) ter velika slovenska podjetja (14, +4). Seznam institucij s pozitivno stopnjo zaupanja zaključujejo šolstvo (11, -3) ter spletne trgovine (7, +6).
Na dnu lestvice ostajajo objave na družbenih omrežjih (-74, +4), na predzadnjem mestu ostajajo stranke opozicije (-55, +4), podobno nizko stopnjo zaupanja imajo še mediji (-54, -1) ter Državni zbor (-54, -10). Tik pred naštetimi so z enako stopnjo zaupanja stranke vladne koalicije (-50, -12), cerkev (-50, +5) ter vlada (-50, -12).
Glede na predhodno meritev marca letos so največ zaupanja izgubili vsi trije predsedniki, med njimi najbolj predsednik vlade (stopnja zaupanja -42, razlika glede na predhodno meritev -17), sledita predsednik parlamenta (-37, -13) ter predsednik republike (-20, -13). Najnižje do sedaj izmerjene stopnje zaupanja v omenjene tri funkcije so bile sicer izmerjene v času vlade Janeza Janša: predsednik vlade -64 (oktober 2021), predsednik parlamenta -51 (marec 2022) in predsednik republike -39 (oktober 2021).
Na drugi strani najvišjo rast zaupanja tokrat beležijo RTV Slovenija (-28, +18), trgovine in trgovska podjetja (-3, +11) ter že omenjena Civilna zaščita. Institucije oz. organizacije, ki imajo rast zaupanja višjo ali enako +5 točke so še »podjetje, organizacija, v kateri delujete«, vojska, NIJZ, tuja velika podjetja, ter cerkev.
Povprečna stopnja zaupanja v institucije ostaja negativna, to je -17, kar je enak rezultat kot spomladi. Institucija, ki beleži najvišji delež odgovora »zelo zaupam« ostaja civilna zaščita (28.1%), institucija, ki beleži najvišji delež odgovora »sploh ne zaupam«, pa prav tako ostaja cerkev (46.1%).
ZAUPANJE V POKLICE
Pri zaupanju v poklice na prvem mestu ostajajo gasilci (stopnja zaupanja 94, razlika glede na predhodno obdobje +5), kar je najvišji do sedaj izmerjen rezultat sploh. Takoj za njimi se uvrščajo reševalci (nujna medicinska pomoč), ki so bili v meritev prvič uvrščeni oktobra 2021 (91, +6), tudi to je za njih najvišji do sedaj izmerjen rezultat. Že na tretjem mestu sledijo poštarji, ki so bili prvič vključeni v meritev (stopnja zaupanja 81), nato pa sledijo medicinske sestre (75, -2). Na visoko šesto mesto so se uvrstili prav tako prvič v meritev vključeni dostavljalci (stopnja zaupanja 57). Tako poštarje kot dostavljalce bomo v raziskavi Ogledalo Slovenije spremljali redno.
Na dnu lestvice ostajajo »politiki na splošno« (-82, -1), od spodaj navzgor pa sledijo vladni ministri, ki sicer beležijo opazen padec zaupanja (-63, -9), državni uradniki (-47, -6), duhovniki z opazno rastjo stopnje zaupanja (-40, +12) ter sindikalisti (-40, +4).
Največji padec zaupanja med poklici tokrat beležijo že omenjeni vladni ministri in vladni uradniki, poleg njih pa tudi odvetniki (stopnja zaupanja -27, razlika glede na predhodno obdobje -5). Med ostalimi poklici so padci manjši oziroma jih večinoma ni. Trije poklici beležijo značilno rast zaupanja, to so že omenjeni duhovniki, poleg njih pa še zdravniki (46, +12) ter TV voditelji (-15, +12). Poklici, ki imajo rast zaupanja višjo ali enako +5 točke so sicer še že omenjeni gasilci in reševalci, (mali) podjetniki, vojaki, učitelji ter novinarji.
Povprečna stopnja zaupanja v poklice je pozitivna (10), kar je za sedem točk več kot v pretekli meritvi, predvsem na račun vključitve dveh novih poklicev, ki sta dosegla zelo pozitiven rezultat Poklic, ki beleži najvišji delež odgovora »zelo zaupam«, so še vedno gasilci (66.0%), poklic z najvišjim deležem odgovora »sploh ne zaupam« pa so tokrat politiki na splošno (44.4%), ki so tokrat prehiteli duhovnike.
###
Podatki o raziskavi
Raziskava je bila izvedena v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji, katerega tri četrtine članov je bilo rekrutiranih s pomočjo verjetnostnega vzorčenja. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji. Stopnja penetracije interneta v tej starosti na sploh v Sloveniji je 85%, višja od stopnje penetracije fiksne telefonije.
Čas anketiranja in velikost vzorca:
2022 Oktober: 14.-19.10.; n=1.015
2023 Marec: 25.3.-3.4.; n=1.023
2023 Oktober: 20.-30.10.; n=1.064
###
O družbi Valicon
Družba Valicon že od leta 1996 aktivno spremlja javno mnenje in dogajanja v družbenem okolju v Sloveniji (pred letom 2007 pod imenom CATI). V zadnjih letih smo v družbi Valicon posebno pozornost namenili graditvi spletnega panela anketirancev ter razvoju metod, s katerimi spremljamo razpoloženja državljanov oz. volivcev. Med temi velja omeniti t.i. »migration-poll« in »post-poll«, s katerimi smo že večkrat pojasnili nepričakovane zasuke v zadnjih dnevih pred volitvami. Raziskave Ogledalo Slovenije finančno ne podpira nobena zunanja organizacija ali posameznik.
Valicon je sicer ena od vodilnih družb za trženjsko svetovanje in raziskave na območju jugovzhodne Evrope. Valicon je specializiran za majhne trge, naročniku prilagojene rešitve, napredno metodologijo in poglobljen vpogled v naročnikovo področje delovanja. Osnovna dejavnost družbe je trženjsko svetovanje na podlagi trženjskih raziskav. Znanja in spretnosti zaposlenih segajo v discipline, kot so upravljanje z znamkami, svetovanje menedžmentu, inovacije, mediji, napovedovanje trendov, spletne strategije in »data mining«. Valicon svojim naročnikom že danes nudi svoje storitve na celotnem območju nekdanje Jugoslavije, preko izbranih partnerjev pa tudi v drugih državah jugovzhodne Evrope.
Več informacij:
Valicon d.o.o.
Kopitarjeva 2, Ljubljana
01/ 420 49 00 (Andraž Zorko, partner)
01/ 420 49 60
[email protected]
www.valicon.net
TW.: @VALICONGROUP
