Epidemija prinaša večje premike v zaupanju državljanov v institucije in poklice. Mala slovenska podjetja ostajajo na vrhu najbolj zaupanja vrednih institucij, med poklici so to še vedno gasilci. Največji skok med institucijami je uspel zdravstvu, šolstvu, trgovinam in strankam opozicije, največ so izgubila tuja velika podjetja in predsednik republike. Med poklici največja rast zaupanja za novinarje in univerzitetne profesorje, največji padec za odvetnike.
Raziskava Ogledalo Slovenije meri zadovoljstvo prebivalcev s “splošnim stanjem” v Sloveniji, pričakovanja o nadaljnjem razvoju dogodkov, oceno osebne sreče in osebno razpoloženje glede prihodnosti. Zadnjo meritev smo izvedli junija, po uradnem koncu epidemije, za institucije, ki so prišle do izraza v času epidemije, pa tudi v sredini aprila in konec maja, v okviru raziskave #Novanormalnost. Danes objavljamo drugi del rezultatov, rezultate za zaupanje v institucije in poklice, jutri sledi še poseben pogled na zaupanje v času epidemije.
ZAUPANJE V INSTITUCIJE
Ogledalo Slovenije spremlja stopnjo zaupanja v institucije in poklice. Zaupanje se meri na štiristopenjski lestvici, od »sploh ne zaupam« in »bolj ne zaupam«, do »bolj zaupam« in »zelo zaupam«. Stopnjo zaupanja dobimo s preprostim izračunom razlike med prvima in drugima dvema odgovoroma. Pozitivna stopnja zaupanja tako pomeni, da je bil delež pozitivnih odgovorov (»bolj zaupam« in »zelo zaupam«) višji, in obratno. Če bi vsi odgovorili, da nekomu zelo zaupajo, bi bila stopnja enaka 100, nasprotno bi veljajo, če bi vsi odgovorili, da nekomu sploh ne zaupajo, v tem primeru bi bila stopnja zaupanja – 100.
Glede na november 2019 je največ pridobilo zdravstvo (rast zaupanja +22), ki zdaj zaseda tretje mesto s stopnjo zaupanja 26. Decembra 2016 je imelo zdravstvo negativno stopnjo zaupanja -23, na pozitivno stran se je zaupanje povrnilo tekom leta 2019, minula epidemija pa je očitno povrnila zaupanje na najvišjo raven po letu 2013, ko je stopnja zaupanja znašala 29. Zdravstvo se je na tretje mesto povzpelo iz osmega mesta. Podobno rast beleži tudi šolstvo, ki si deli tretje mesto z zdravstvom, z rastjo +21, novembra 2019 sicer na šestem mestu. Iz devetega na šesto mesto pa so se povzpele trgovine oz. trgovska podjetja, s podobno visoko stopnjo rasti (+20) in stopnjo zaupanja 14. Gre torej za tri, v času epidemije zelo pomembne institucije in organizacije, ki so si v tem času močno okrepile zaupanje med državljani. Enako visoko rast dosegajo stranke opozicije (+20, stopnja zaupanja sicer -40), nekoliko manj občutno, a vseeno še vedno zelo visoko rast pa dosegajo tudi RTV Slovenija (rast +16, stopnja zaupanja -18) ter mediji nasploh (rast +15, stopnja zaupanja -31). Seznam institucij z opazno rastjo zaupanja zaključujejo Evropska komisija (stopnja zaupanja -29) ter slovenska sodišča (stopnja zaupanja -32), oboji z rastjo +10.
Povprečno zaupanje v institucije se je v primerjavi s prejšnjo meritvijo izboljšalo za štiri točke (- 15) in se približuje najvišji izmerjeni iz prve polovice leta 2014. Najbolj zaupanja vredna ostajajo mala slovenska podjetja (stopnja zaupanja 53, +3) in podjetja oz. organizacije, v katerih delujejo anketiranci (stopnja zaupanja 36), ki pa so izgubile nekaj zaupanja (-6). Visoko pozicijo v zadnjih meritvah ohranjajo tudi velika slovenska podjetja (stopnja zaupanja 13, -1), medtem ko so tuja velika podjetja največji poraženec tega obdobja – stopnja zaupanja se je znižala za kar 23 točk in zdaj znaša -32. Tak padec verjetno lahko pripišemo predvsem odpuščanju delavcev v Gorenju. V primerjavi z novembrom 2019 je občutno padlo tudi zaupanje v predsednika republike (padec -17), stopnja zaupanja je zdaj negativna in znaša -13. Občutnejši padec beleži tudi vojska (-10). Vlada je edina institucija, pri kateri je rezultat popolnoma enak kot novembra 2019. Tudi sicer deli političnega podsistema ohranjajo negativno podobo institucij z najnižjo stopnjo zaupanja in zasedajo zadnjih pet mest, tudi stranke opozicije, navkljub občutni rasti, ostajajo globoko v negativnem polju (stopnja zaupanja -40). Med štiri politične institucije na repu lestvice se je vrinila cerkev (stopnja zaupanja -57, -4), zadnji je Državi zbor (stopnja zaupanja -65). Osnovni odgovori zaupanja (glej Prilogo) razkrivajo, da vladi »sploh ne zaupa« 49% vprašanih, 28% jih prav tako »bolj ne zaupa«, medtem, ko »bolj zaupa« v vlado 15% vprašanih, »zelo« pa jim zaupa 8% vprašanih (stopnja zaupanja je tako negativna, -55).
ZAUPANJE V POKLICE
Med poklici so prva tri mesta tradicionalno rezervirana za gasilce, medicinske sestre in znanstvenike, z rahlim, a ne značilnim padcem stopnje zaupanja. Sledijo jim zdravniki, (mali) podjetniki in učitelji, pri čemer zdravniki in učitelji beležijo rast, podjetniki pa v približno enaki meri padec zaupanja. Največja rast zaupanja je sicer tokrat uspela novinarjem, stopnja zaupanja je višja za 22 točk in znaša -18. Enako rast dosegajo univerzitetni profesorji, pri katerih pa je potrebno dodati, da gre »le« za vrnitev na raven iz leta 2018 – v meritvi novembra 2019 so namreč zaradi takratnih afer izgubili zaupanje v približno takšni meri, kot so si ga zdaj povrnili. Rast dosegajo še občinski uradniki (+16), veseli pa nas tudi rast zaupanja v raziskovalce javnega mnenja (+11). Na dnu lestvice ostajajo prikovani politiki na splošno (stopnja zaupanja -88), vladni ministri (-67), državni uradniki (-55), duhovniki (-51) in direktorji (-50). Največ zaupanja so sicer, glede na november 2019, izgubili odvetniki (razlika -16), ki pa so se, podobno kot univerzitetni profesorji a v drugo smer, tudi zgolj vrnili na raven izpred dobrega pol leta. Občutnejši padec zaupanja beležijo še vojaki (razlika -13), navadni človek z ulice (-11) ter umetniki (-10).
###
Podatki o raziskavi
Raziskava je bila izvedena v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji, katerega tri četrtine članov je bilo rekrutiranih s pomočjo verjetnostnega vzorčenja. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji. Stopnja penetracije interneta v tej starosti na sploh v Sloveniji je 85%, višja od stopnje penetracije fiksne telefonije.
Čas anketiranja in velikost vzorca:
2019: 29.10.- 5.11.; n=875
2020: 12.- 15.6.; n=536
###
O družbi Valicon
Družba Valicon že od leta 1996 aktivno spremlja javno mnenje in dogajanja v družbenem okolju v Sloveniji (pred letom 2007 pod imenom CATI). V zadnjih letih smo v družbi Valicon posebno pozornost namenili graditvi spletnega panela anketirancev ter razvoju metod, s katerimi spremljamo razpoloženja državljanov oz. volivcev. Med temi velja omeniti t.i. »migration- poll« in »post- poll«, s katerimi smo že večkrat pojasnili nepričakovane zasuke v zadnjih dnevih pred volitvami. Raziskave Ogledalo Slovenije finančno ne podpira nobena zunanja organizacija ali
posameznik.
Valicon je sicer ena od vodilnih družb za trženjsko svetovanje in raziskave na območju jugovzhodne Evrope. Valicon je specializiran za majhne trge, naročniku prilagojene rešitve, napredno metodologijo in poglobljen vpogled v naročnikovo področje delovanja. Osnovna dejavnost družbe je trženjsko svetovanje na podlagi trženjskih raziskav. Znanja in spretnosti
zaposlenih segajo v discipline, kot so upravljanje z znamkami, svetovanje menedžmentu, inovacije, mediji, napovedovanje trendov, spletne strategije in data mining. Valicon svojim naročnikom že danes nudi svoje storitve na celotnem območju nekdanje Jugoslavije, preko izbranih partnerjev pa tudi v drugih državah jugovzhodne Evrope.
Več informacij:
Valicon d.o.o.
Kopitarjeva 2, Ljubljana
01/ 420 49 00
[email protected]
www.valicon.net
TW: @VALICONGROUP
Vsi materiali so dostopni tudi na povezavi spodaj:
Sporočilo za javnost
Slika 1: Zaupanje v institucije
Slika 2: Zaupanje v poklice
