Globok generacijski prepad pri zaupanju institucijam, poklicem na prvi liniji zaupamo vsi, politikom pa nihče
Zadnja raziskava Ogledalo Slovenije, kjer smo analizirali zaupanje v institucije in poklice po generacijah razkriva, da smo kot družba na področju zaupanja izrazito razdeljeni – mlajše generacije so bistveno bolj nezaupljive od starejših, zaupanje pa v povprečju linearno upada od najstarejše do najmlajše generacije. Ta generacijski prepad je najbolj očiten pri političnih institucijah, kjer se mnenja starejših in mlajših najbolj razlikujejo. Po drugi strani pa so prebivalci ne glede na starost precej enotni tako pri določanju najbolj zaupanja vrednih poklicev (gasilci, reševalci) kot pri tistih na absolutnem dnu (politiki).
Zadnja raziskava Ogledalo Slovenije, ki že od leta 2012 sistematično meri utrip slovenske družbe, v tokratni analizi prinaša podroben vpogled v zaupanje po generacijah: Baby boomerji (rojeni pred 1959), generacija X (1960-1979), generacija Y/ milenijci (1980–1995) in generacija Z (rojeni po letu 1995). Raziskave Ogledalo Slovenije ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.
Zaupanje v institucije – globok generacijski prepad
Zaupanje se meri na štiristopenjski lestvici, od »sploh ne zaupam« in »bolj ne zaupam«, do »bolj zaupam« in »zelo zaupam«. Stopnjo zaupanja dobimo s preprostim izračunom razlike med prvima in drugima dvema odgovoroma. Pozitivna stopnja zaupanja tako pomeni, da je bil delež pozitivnih odgovorov (»bolj zaupam« in »zelo zaupam«) večji od negativnih, in obratno. Če bi vsi odgovorili, da nekomu zelo zaupajo, bi bila stopnja enaka 100, nasprotno bi veljajo, če bi vsi odgovorili, da nekomu sploh ne zaupajo, v tem primeru bi bila stopnja zaupanja – 100. Ob navajanju rezultatov za posamezne institucije in poklice je v oklepaju navedena stopnja zaupanja za posamezno generacijo, kjer navajamo razpon, pa gre za razliko med najvišjo in najnižjo stopnjo zaupanja pri posamezni instituciji ali poklicu, izraženo v odstotnih točkah.
Največje razlike med generacijami se pojavljajo pri političnih institucijah. Razlika je najbolj izrazita pri predsednici parlamenta, kar 78 odstotnih točk – medtem ko generacija Baby boomerjev izraža pozitivno zaupanje (19), je pri generaciji Z zaupanje globoko negativno (-59). Podoben vzorec z ogromnim razponom (60 odstotnih točk) vidimo tudi pri predsedniku vlade (Baby boomerji -1 ; generacija Z -61). Ta trend se nadaljuje pri strankah vladne koalicije (razpon 51) in vladi (razpon 49), kjer starejši izražajo bistveno višje zaupanje kot mladi. Podobno velja tudi za državni zbor (razpon 42), le da tukaj najmanjše zaupanje kaže generacija Y in ne generacija Z.
Zanimiv je tudi velik razkorak v zaupanju spletnim trgovinam (razpon 56), a je tu smer obratna: starejši jim izrazito ne zaupajo (Baby boomerji -42), medtem ko jim mlajše generacije (generacija Y 14) bolj zaupajo. Trend zaupanja tudi tukaj ni popolnoma linearen, saj je stopnja zaupanja v spletne trgovine med najmlajšimi nižja (generacija Z, -6) kot pri generaciji Y. Velik razkorak opažamo tudi pri civilni zaščiti, ki pri starejših generacijah dosega zelo visoko stopnjo zaupanja (generacija X 77; Baby boomerji 73), pri mlajših pa nižjo, a v povprečju še vedno precej visoko (generacija Z 32).
Po drugi strani so si generacije najbolj enotne pri (ne)zaupanju v javno upravo, kjer so razlike v zaupanju med generacijami minimalne (le 10 odstotnih točk). Vse generacije ji namreč bolj ne zaupajo kot zaupajo. Podobno so si Slovenci enotni tudi pri strankah opozicije (razpon 13), ki jim prav tako vse generacije močno in skoraj identično ne zaupajo. Med institucije z najmanjšimi generacijskimi razlikami v zaupanju spadajo še trgovine / trgovska podjetja in podjetje oziroma organizacija, kjer so posamezniki zaposleni (pri obeh razpon 12), pri katerih je sicer stopnja zaupanja precej višja, predvsem pri zadnjih, najbolj jim zaupa generacija Y.
OPOMBA: modra barva označuje vrednost pri generaciji, kjer posamezna institucija dosega najvišjo stopnjo zaupanja med generacijami, nasprotno velja za rožnato obarvane vrednosti. Institucije so razvrščene glede na stopnjo zaupanja na celotnem vzorcu.
Gasilci, reševalci in medicinske sestre združujejo vse generacije
Med najbolj zaupanja vredne poklice vse štiri generacije, od najstarejše do najmlajše, uvrščajo gasilce in reševalce (nujna medicinska pomoč). Stopnja zaupanja pri obeh poklicih presega 78 pri vseh generacijah, pri starejših pa znaša celo 96 za prve in 98 za druge. Generacije so si sicer nekoliko bolj enotne pri zaupanju v reševalce (razpon 10), kot pri zaupanju v gasilce (razpon 18), a so stopnje zaupanja kljub temu pri teh poklicih najvišje.
OPOMBA: modra barva označuje vrednost pri generaciji, kjer posamezen poklic dosega najvišjo stopnjo zaupanja med generacijami, nasprotno velja za rožnato obarvane vrednosti. Poklici so razvrščeni glede na stopnjo zaupanja na celotnem vzorcu.
Tej najbolj zaupanja vredni skupini, se v vrhu pridružujejo tudi medicinske sestre, so pa tudi tukaj najmlajši (generacija Z 66) nekoliko bolj zadržani kot starejši (Baby boomerji 95). Med poklice, ki jim vse generacije zelo zaupajo (najnižja stopnja zaupanja znaša 46 ali več pri najmlajših, pri starejših 73 ali več) se uvrščajo tudi poštarji, zdravniki in znanstveniki.
Vse generacije so si enotne tudi v globokem nezaupanju do poklica politiki na splošno. S stopnjo zaupanja med -72 in -84 so pri vseh generacijah na dnu lestvice. Precej nizko stopnjo zaupanja pri poklicih, ne glede na generacijo, dosegajo tudi vladni ministri, direktorji, duhovniki in državni uradniki, čeprav so tukaj razlike med generacijami nekoliko bolj očitne.
Precej generacijsko enotni smo pri zaupanju v javne tožilce, univerzitetne profesorje in raziskovalce javnega mnenja, pri čemer nobena od generacij tu ne kaže izrazito visoke stopnje zaupanja ali nezaupanja. Pri poklicih na sredini lestvice zaupanja sicer beležimo večje generacijske razlike kot na vrhu in na dnu. Največji razpon v zaupanju (64 odstotnih točk) je zaznati pri navadnem človeku z ulice, ki mu starejše generacije izrazito zaupajo (Baby boomerji 45), medtem ko so mladi do njega zelo skeptični (generacija Z -19). Velik razkorak je tudi pri umetnikih (razpon 47), ki jim starejši zaupajo (Baby boomerji 35), mladi pa ne (generacija Z -12).
Posebnosti generacij: najmlajši verjamejo v pravosodje, boomerji v šolstvo; milenijci so skeptični do države, generacija X pa do medijev.
Podrobnejši pogled razkrije tudi nekatere edinstvene preference vsake generacije.
- Baby boomerji so edina generacija, ki med tri najbolj zaupanja vredne institucije uvršča šolstvo, med tri, ki jim najmanj zaupajo, pa cerkev. Podobno velja za duhovnike, ki so pri njih med tremi najmanj zaupanja vrednimi poklici. Tako cerkev kot duhovniki se sicer pojavljajo med petimi najmanj zaupanja vrednimi tudi pri mlajših generacijah, a ne pri najmlajši generaciji Z. Zaupanje v večino institucij in poklicev je med baby boomerji najvišje med vsemi generacijami, kar velja tako za institucije in poklice z vrha kot z dna lestvice, z nekaj izjemami, kot so že omenjene spletne trgovine, cerkev in duhovniki, pa tudi tuja velika podjetja, direktorji in odvetniki, pri katerih so stopnje zaupanja med generacijami najnižje.
- Generacija X izstopa po tem, da poleg reševalcev in gasilcev med prve tri poklice, ki jim najbolj zaupajo, uvrščajo tudi poštarje (tako poštarji kot medicinske sestre pri njih dosegajo stopnjo zaupanja 84). Poštarji so sicer med najbolj zaupanja vrednimi poklici tudi pri ostalih, le da nekoliko nižje. So tudi edina generacija, ki medije uvršča med tri institucije, ki jim absolutno najmanj zaupa. V tej generaciji so kar tri izmed prvih petih institucij glede na povprečno stopnjo zaupanja, ki v tej generaciji dosegajo svoj minimum: (mala) slovenska podjetja, podjetja, kjer delujejo ter zdravstvo, precej manj kot ostali zaupajo tudi malim podjetnikom in sodnikom.
- Generacija Y (milenijci) so edini, ki imajo tako državni zbor (kot institucijo) kot državne uradnike (kot poklic) na svojem seznamu tistih treh, ki jim najmanj zaupajo, kar kaže na izrazito nezaupanje do državnega aparata. Tako državni zbor kot državni uradniki so sicer med petimi poklici in institucijami, ki jim najmanj zaupajo tudi ostale generacije. V tej generaciji svoj minimum dosega tudi Evropska komisija, med poklici pa npr. dostavljavci.
- Generacija Z kaže izrazito nezupanje politiki tako pri institucijah (med najmanj zaupanja vredne institucije uvrščajo tako stranke koalicije kot stranke opozicije, vlado in predsednika vlade), kot pri poklicih (med najmanj zaupanja vredne uvrščajo politike na splošno in vladne ministre). A so po drugi strani edina generacija, ki izraža (rahlo) pozitivno zaupanje poklicema, kot sta odvetniki (stopnja zaupanja 5) in sodniki (stopnja zaupanja 8) prav tako pa tudi sodiščem (stopnja zaupanja 7), medtem ko so pri ostalih te stopnje precej nižje, oziroma celo negativne. V nasprotju z ostalimi institucijami, kjer starejši kažejo večje zaupanje, se tako pri pravosodju, ki mu mladi očitno precej bolj zaupajo, kaže ravno obratna slika. V opazno večji meri v tej generaciji svoj maksimum (še vedno gre sicer za nezaupanje, a je tu med vsemi generacijami najnižje) dosegajo cerkev kot institucija in duhovniki kot poklic.