\u00a0<\/strong>Raziskava Ogledalo Slovenije meri zadovoljstvo prebivalcev s \u201csplo\u0161nim stanjem\u201d v Sloveniji, pri\u010dakovanja o nadaljnjem razvoju dogodkov, oceno osebne sre\u010de in osebno razpolo\u017eenje glede prihodnosti ter zaupanje v institucije in poklice. Prvo meritev smo izvedli decembra leta 2012. Zadnjo meritev smo izvedli konec oktobra 2025 (15.-27.10.), predhodno pa konec marca 2025 (21. \u2013 31.3.) Raziskavo Ogledalo Slovenije redno izvajamo dvakrat letno – v drugi polovici marca in v drugi polovici oktobra, raziskave pa ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.<\/em><\/p>\n <\/p>\n ZAUPANJE V INSTITUCIJE<\/strong><\/p>\n \u00a0<\/strong>Zaupanje se meri na \u0161tiristopenjski lestvici, od \u00bbsploh ne zaupam\u00ab in \u00bbbolj ne zaupam\u00ab, do \u00bbbolj zaupam\u00ab in \u00bbzelo zaupam\u00ab. Stopnjo zaupanja dobimo s preprostim izra\u010dunom razlike med prvima in drugima dvema odgovoroma. Pozitivna stopnja zaupanja tako pomeni, da je bil dele\u017e pozitivnih odgovorov (\u00bbbolj zaupam\u00ab in \u00bbzelo zaupam\u00ab) ve\u010dji od negativnih, in obratno. \u010ce bi vsi odgovorili, da nekomu zelo zaupajo, bi bila stopnja enaka 100, nasprotno bi veljajo, \u010de bi vsi odgovorili, da nekomu sploh ne zaupajo, v tem primeru bi bila stopnja zaupanja \u2013 100. Ob navajanju rezultatov za posamezne institucije in poklice je v oklepaju najprej navedena stopnja zaupanja, nato pa \u0161e razlika glede na predhodno meritev (enako velja za vsa obdobja, na katera se nana\u0161a rezultat).<\/p>\n Civilna za\u0161\u010dita<\/strong> ostaja na prvem mestu med institucijami in organizacijami (stopnja zaupanja 62, kar je enako kot marca 2025). Na podobni ravni je rezultat vse od jeseni 2023. Na drugem mestu ostajajo mala slovenska podjetja,<\/strong> ki so v primerjavi z marcem 2025 sicer nekoliko izgubila na zaupanju (53, -5), na tretjem pa \u00bbpodjetje, organizacija, v kateri delujete<\/strong>\u00ab (36, +2). Mesto ni\u017eje je vojska<\/strong> (29, +7), ki je po ob\u010dutnej\u0161em padcu zaupanja v prej\u0161nji meritvi, sedaj spet na isti ravni kot jeseni 2024. Vojski Sledijo ji zdravstvo<\/strong>, (22, +9), velika slovenska podjetja<\/strong> (21, +8) in policija<\/strong> (20, +4). Vse tri institucije so v primerjavi s prej\u0161njo meritvijo zabele\u017eile rast zaupanja, najbolj zdravstvo, ki se je povzpelo s sedmega na peto mesto in tako prehitelo policijo<\/strong>. Ob\u010duten porast zaupanja je zdravstvo sicer doseglo \u017ee v prej\u0161nji meritvi, s \u010dimer je doseglo enako raven kot ob koncu epidemije. Seznam institucij oz. organizacij, katerih stopnja zaupanja je pozitivna, tudi tokrat zaklju\u010duje \u0161olstvo,<\/strong> ki mu je zaupanje prav tako ob\u010dutno zraslo (20, +9).<\/p>\n <\/p>\n Na koncu lestvice, kljub porastu zaupanja v zadnji dveh meritvah, ostajajo\u00a0objave na dru\u017ebenih omre\u017ejih<\/strong>\u00a0(-73, +5). Na predzadnjem mestu so tokrat stranke opozicije \u00a0(-58, -1), ki so se v primerjavi s prej\u0161njo meritvijo pomaknile mesto ni\u017ee. Sledi jim cerkev<\/strong>, ki je iz 22. mesta padla na 27. mesto (-49, -4), predvsem na ra\u010dun dviga zaupanja v medije<\/strong> (-48, +7) dr\u017eavni zbor<\/strong> (-48, +11), stranke vladne koalicije<\/strong> (-46, +11), vlado<\/strong> (-44, +10) in predsednika vlade<\/strong> (-39, +9). Vsi na\u0161teti so zabele\u017eil ob\u010dutno rast, a kljub temu \u0161e vedno ostajajo na dnu lestvice. Ob\u010duten porast zaupanja sicer bele\u017eijo tudi predsednica republike<\/strong> (-3, +11), sodi\u0161\u010da<\/strong> (-12, +11), javna uprava<\/strong> (-17, +10) in sindikati<\/strong> (-25, +10), ki pa \u0161e vedno ostajajo na negativni strani lestvice. Po padcu zaupanja v prej\u0161nji meritvi, je tokrat ve\u010dji skok v zaupanju zabele\u017eila tudi predsednica parlamenta<\/strong> (-30, +9).<\/p>\n Ve\u010dina institucij tokrat bele\u017ei dvig zaupanja, ve\u010djih padcev pa tokrat ne opa\u017eamo, zato je povpre\u010dna stopnja zaupanja tokrat vi\u0161ja za pet odstotnih to\u010dk, kar se ni zgodilo od oktobra 2022. Izstopajo mala slovenska podjetja, ki so izgubila pet odstotnih to\u010dk, a kljub temu ostajajo visoko na drugem mestu, ter cerkev (-4).<\/p>\n <\/p>\n POSEBNA OPOMBA<\/strong><\/p>\n Ker je takoj po meritvi pri\u0161lo do izrednih dogodkov v Novem mestu, zaradi katerih smo lahko upravi\u010deno domnevali, da bi lahko ob\u010dutneje vplivali na izmerjeno stopnjo zaupanja, smo ponovno izmerili zaupanje v institucije (datum izvedbe 4.-5. november, n=584). V tej meritvi je najbolj opazna razlika v stopnji zaupanja pri institucijah, ki so neposredno povezana z dogodki – sodi\u0161\u010da in policija. Obema institucijama je stopnja zaupanja v drugi meritvi padla, sodi\u0161\u010dem na -30 (razlika -18), policiji na 9 (-11). Prav tako, a manj ob\u010dutno, je zaupanje v tistem tednu padlo \u0161e dvema institucijama, ki sicer bele\u017eita rast zaupanja v zadnjem obdobju, gre za Dr\u017eavni zbor (-5) in vlado (-7), a je rezultat \u0161e vedno vi\u0161ji kot marca 2025.<\/em><\/p>\n ZAUPANJE V POKLICE<\/strong><\/p>\n Pri zaupanju v poklice si prvo mesto \u0161e vedno delijo\u00a0re\u0161evalci (nujna medicinska pomo\u010d) in gasilci<\/strong>,\u00a0 (stopnja zaupanja 91, +1).\u00a0Na tretjem mestu ostajajo medicinske sestre, <\/strong>ki jim je stopnja zaupanja rahlo padla\u00a0(80, -2), enako velja za\u00a0po\u0161tarje na \u010detrtem mestu<\/strong>\u00a0(75, -2). Na petem mestu ostajajo zdravniki <\/strong>(59, +2), <\/strong>ki so v prej\u0161nji meritvi zabele\u017eili ob\u010duten porast zaupanja. To je \u0161e nekoliko naraslo v tokratni meritvi in tako doseglo najvi\u0161jo raven odkar izvajamo to raziskavo<\/strong>.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.valicon.net\/wp-content\/uploads\/2025\/11\/politicne_inst._jesen25.png\")
<\/a><\/p>\n