{"id":2608,"date":"2022-03-07T11:24:20","date_gmt":"2022-03-07T11:24:20","guid":{"rendered":"https:\/\/www.valicon.net\/?p=2608"},"modified":"2025-05-20T11:33:31","modified_gmt":"2025-05-20T11:33:31","slug":"zaskrbljenost-in-pesimizem-ob-vojni-v-ukrajini-sta-v-sloveniji-visja-kot-kadarkoli-v-casu-epidemije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.valicon.net\/hr\/zaskrbljenost-in-pesimizem-ob-vojni-v-ukrajini-sta-v-sloveniji-visja-kot-kadarkoli-v-casu-epidemije\/","title":{"rendered":"Zaskrbljenost in pesimizem ob vojni v Ukrajini sta v Sloveniji vi\u0161ja kot kadarkoli v \u010dasu epidemije"},"content":{"rendered":"

Javnomnenjska raziskava o odzivih na vojno v Ukrajini je bila izvedena med 4. in 6. marcem, v Sloveniji, na Hrva\u0161kem, v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji, v sklopu redne meritve raziskave #Novanormalnost, ki se v prilagojeni obliki nadaljuje tudi v letu 2022, spremljala pa bo tudi odzivanje na vojno v Ukrajini.<\/strong><\/em><\/p>\n

Zaskrbljenost v Sloveniji in na Hrva\u0161kem presegla zaskrbljenost med epidemijo<\/h3>\n

V vseh \u0161tirih dr\u017eavah je zaskrbljenost zaradi vojne v Ukrajini izrazito visoka<\/strong>, najvi\u0161ja je na Hrva\u0161kem, kjer je stopnja zaskrbljenosti (to je absolutna razlika v dele\u017eih med bolj ali zelo zaskrbljenimi in manj ali sploh ne zaskrbljenimi) 85, sledita Slovenija ter Bosna in Hercegovina (81 oz. 79), le malo ni\u017eja je stopnja zaskrbljenosti v Srbiji, to je 74. V Sloveniji, na Hrva\u0161kem ter v Bosni in Hercegovini, je \u00bbzelo zaskrbljenih\u00ab dve petini javnosti, v Srbiji precej manj, to je ena \u010detrtina.\u00a0Tako v Sloveniji kot na Hrva\u0161kem je stopnja zaskrbljenosti vi\u0161ja, kot je bila kadarkoli v \u010dasu epidemije<\/strong>, v Bosni in Hercegovini je na enaki ravni kot v za\u010detku epidemije, v Srbiji pa nekoliko, a ne bistveno ni\u017eja.<\/p>\n

Visoka stopnja pesimizma, a ne povsod enako<\/h3>\n

Podobno velja za oceno, ali gredo stvari v zvezi z vojno v Ukrajini na bolje ali na slab\u0161e, tudi tu so ocene zelo pesimisti\u010dne,\u00a0toda razlike med dr\u017eavami so \u017ee bolj ob\u010dutne<\/strong>. Medtem ko je indeks optimizma (absolutna razlika v dele\u017eih med tistimi, ki menijo, da gredo stvari precej \/ na bolje in bolj \/ precej na slab\u0161e),\u00a0v Sloveniji in na Hrva\u0161kem izrazito negativen<\/strong>\u00a0(-83 oz. -84), je ta v Bosni in Hercegovini -66, v Srbiji pa \u00bble\u00ab \u0161e -50.\u00a0Prevladujo\u010di odgovor je sicer v vseh \u0161tirih dr\u017eavah enak, to je, da gredo stvari na slab\u0161e<\/strong>, izbira ga med 59% vpra\u0161anih v Srbiji in 69% na Hrva\u0161kem, v Sloveniji 67%, vendar je v Srbiji \u010detrtina vpra\u0161anih mnenja, da gredo stvari na bolje, v Bosni in Hercegovini je tak\u0161nih dobra \u0161estina, na Hrva\u0161kem in v Sloveniji pa je tak\u0161nih le 8%.\u00a0Podobno kot pri zaskrbljenosti za ti dve dr\u017eavi velja, da je pesimizem vi\u0161ji kot kadarkoli v \u010dasu epidemije<\/strong>, medtem ko je javnost v ostalih dveh dr\u017eavah manj pesimisti\u010dna kot v \u010dasu vrhunca epidemije.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Razli\u010dni pogledi na to, kdo je kriv za vojno v Ukrajini<\/h3>\n

Anketirance smo vpra\u0161ali po tem, kdo je po njihovem mnenju \u00bbkriv\u00ab za vojno v Ukrajini. Razlike med odgovori v posameznih dr\u017eavah so pri tem ob\u010dutnej\u0161e.\u00a0V Sloveniji so vpra\u0161ani na prvo mesto postavili Rusijo (71%), na drugo mesto ZDA (37%)<\/strong>. Dobra petina jih meni, da je kriva zveza NATO (22%), ena \u0161estina za vojno krivi Ukrajino (17%), dobra desetina (11%) pa Evropsko unijo (mo\u017enih je bilo ve\u010d odgovorov, zato je se\u0161tevek dele\u017eev vi\u0161ji od 100%).\u00a0Dokaj podobni slovenskim so odgovori na Hrva\u0161kem<\/strong>, ob\u010dutneje odstopa le ni\u017eji dele\u017e tistih, ki za vojno krivijo Ukrajino (9%).<\/p>\n

Povsem druga\u010dna pa je slika v Srbiji.<\/strong>\u00a0Tam za vojno v Ukrajini ve\u010dina krivi ZDA (60%) in zvezo NATO (51%), dobra \u010detrtina Rusijo (26%), slaba \u010detrtina pa Ukrajino (24%) oz. Evropsko unijo (24%).\u00a0V Bosni in Hercegovini je mnenje deljeno<\/strong>, na ravni celotne dr\u017eave jih ve\u010dina kot glavnega krivca navaja Rusijo (60%), dve petini pa ZDA (40%), a med posameznimi deli dr\u017eave so razlike podobne kot to velja za Slovenijo in Hrva\u0161ko na eni, ter Srbijo, na drugi strani.\u00a0V Federaciji BiH jih Rusijo postavlja na prvo mesto skoraj \u0161tiri petine vpra\u0161anih (79%), v Republiki Srbski (in distriktu Br\u010dko) manj kot tretjina (30%),<\/strong>\u00a0medtem ko ZDA kot krivca za vojno vidi 30% vpra\u0161anih v Federaciji BiH ter 57% vpra\u0161anih v Republiki Srbski (in distriktu Br\u010dko).<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Raz\u0161iritev vojne izven meja Ukrajine in dvig cen kot glavni skrbi<\/h3>\n

Anketirancem smo ponudili ve\u010d razli\u010dnih skrbi, ki se porajajo med prebivalci, vsak anketiranec je lahko izbral do tri mo\u017ene odgovore, anketirance smo pri tem naprosili, da jih razvrstijo po pomembnosti.\u00a0V Sloveniji je bil na prvo mesto postavljen strah pred raz\u0161iritvijo vojne na podro\u010dja izven Ukrajine (20%)<\/strong>, ve\u010d kot desetina vpra\u0161anih pa je na prvo mesto postavila \u0161e dejstvo, da se vojna dogaja dokaj blizu v Evropi (13%), mo\u017enosti sevanja zaradi uporabe jedrskega oro\u017eja ali po\u0161kodb reaktorjev (13%), ter dvig cen hrane zaradi osnovnih surovin, kot je p\u0161enica (12%) in \u0161e dodatno povi\u0161anje cen energentov (11%). Gledano v celoti (se\u0161tevek vseh odgovorov) je vrstni red podoben, na prvem mestu ostaja\u00a0strah pred raz\u0161iritvijo vojne na podro\u010dja izven Ukrajine (48%)<\/strong>, ostale \u0161tiri zgoraj navedene skrbi pa na\u0161teva skupno med 34% in 38% vpra\u0161anih.<\/p>\n

Na Hrva\u0161kem je na prvem mestu najpogosteje navedena skrb pred mo\u017enim sevanjem (24%)<\/strong>, sledi skrb pred raz\u0161iritvijo vojne izven meja Ukrajine (19%). Ti dve skrbi sta na prvih dveh mestih tudi v skupnem se\u0161tevku vseh odgovorov, le vrstni red se zamenja, raz\u0161iritev vojne skupaj navaja 49% vpra\u0161anih, skrb pred mo\u017enostjo sevanja pa 48%. Sledita skrb pred dodatno podra\u017eitvijo energentov (36%) ter dejstvo, da se vojna dogaja dokaj blizu v Evropi (33%).<\/p>\n

V Srbiji je prav tako na prvem mestu najpogosteje navajana skrb pred raz\u0161iritvijo vojne izven meja Ukrajine, a v nekoliko manj\u0161i meri<\/strong>\u00a0kot v ostalih dr\u017eavah (15%), nato sledijo isti odgovori kot v Sloveniji in na Hrva\u0161kem. Med srbsko javnostjo je sicer\u00a0opazno vi\u0161ja skrb nad posledicami vpliva mednarodnih sankcij na doma\u010de gospodarstvo (10%) ter vpliv na inflacijo (10%).<\/strong>\u00a0V skupnem se\u0161tevku vseh odgovorov je na prvem mestu skrb pred dodatnim povi\u0161anjem cen energentov (42%) in pred dvigom cen hrane (39%), sledi skrb pred raz\u0161iritvijo vojne (38%) ter vpliv na inflacijo (34%) ter mo\u017enosti sevanja (30%).<\/p>\n

Glavna skrb v BiH je dvig cen hrane (54%),\u00a0a na prvem mestu se najpogosteje navajajo morebitni novi konflikti v tej dr\u017eavi<\/strong>, to na prvo mesto postavlja ve\u010d kot petina vpra\u0161anih,\u00a0razlik med obema entitetama v tem primeru ni.<\/strong>\u00a0Negativni vpliv sankcij na doma\u010de gospodarstvo najbolj skrbi javnost v Srbiji (skupaj 21%), sledi Slovenija (17%), na Hrva\u0161kem in v Bosni in Hercegovini je tak\u0161nih desetina. Velika begunska kriza v na\u0161i neposredni bli\u017eini se kot skrb najpogosteje navaja v Sloveniji (skupaj 19%), sledi Hrva\u0161ka (15%), v Srbiji ter Bosni in Hercegovini to skrb navaja manj kot desetina vpra\u0161anih (8%).<\/p>\n

\u00a0<\/em><\/p>\n

###<\/em><\/p>\n

Navajanje vira<\/strong><\/p>\n

Pri navajanju vira prosim navedite (priporo\u010dena oblika navajanja vira): \u00bbVir: Raziskava #Novanormalnost, zadnja meritev 4.-6.3., n=517 (SLO, BIH), n=505 (SRB), n=535 (HRV); Valicon.\u00ab<\/p>\n

###<\/em><\/p>\n

Metodolo\u0161ki podatki<\/strong><\/p>\n

Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je najve\u010dji spletni panel anketirancev v regiji zahodnega Balkana. Rezultati so reprezentativni za posamezno spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja.<\/p>\n

###<\/em><\/p>\n

O dru\u017ebi Valicon<\/strong><\/p>\n

Valicon vodilna dru\u017eba za javnomnenjske in tr\u017eenjske raziskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta \u010dlana zdru\u017eenja ESOMAR.<\/p>\n

###<\/em><\/p>\n

Ve\u010d informacij<\/strong><\/p>\n

Valicon d.o.o., Kopitarjeva 2, Ljubljana<\/p>\n

    \n
  1. 01\/ 420 49 00<\/li>\n
  2. pr@valicon.net<\/a><\/li>\n
  3. www.valicon.net<\/a><\/li>\n
  4. @valicongroup<\/li>\n<\/ol>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Javnomnenjska raziskava o odzivih na vojno v Ukrajini je bila izvedena med 4. in 6. marcem, v Sloveniji, na Hrva\u0161kem, v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji, v sklopu redne meritve raziskave #Novanormalnost, ki se v prilagojeni obliki nadaljuje tudi v letu 2022, spremljala pa bo tudi odzivanje na vojno v Ukrajini. Zaskrbljenost v Sloveniji […]<\/p>","protected":false},"author":3,"featured_media":2440,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[41],"tags":[],"class_list":["post-2608","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-press-releases"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.valicon.net\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2608","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.valicon.net\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.valicon.net\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.valicon.net\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.valicon.net\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2608"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.valicon.net\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2608\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.valicon.net\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2440"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.valicon.net\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2608"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.valicon.net\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2608"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.valicon.net\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2608"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}