{"id":3269,"date":"2025-11-18T13:13:56","date_gmt":"2025-11-18T13:13:56","guid":{"rendered":"https:\/\/www.valicon.net\/?p=3269"},"modified":"2025-11-18T13:13:56","modified_gmt":"2025-11-18T13:13:56","slug":"ogledalo-slovenije-skozi-generacije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.valicon.net\/bs\/ogledalo-slovenije-skozi-generacije\/","title":{"rendered":"Ogledalo Slovenije skozi generacije"},"content":{"rendered":"

Globok generacijski prepad pri zaupanju institucijam, poklicem na prvi liniji zaupamo vsi, politikom pa nih\u010de<\/h1>\n

 <\/p>\n

Zadnja raziskava Ogledalo Slovenije, kjer smo analizirali zaupanje v institucije in poklice po generacijah <\/strong>\u00a0razkriva, da smo kot dru\u017eba na podro\u010dju zaupanja izrazito razdeljeni – mlaj\u0161e generacije so bistveno bolj nezaupljive od starej\u0161ih, zaupanje pa v povpre\u010dju linearno upada od najstarej\u0161e do najmlaj\u0161e generacije. Ta generacijski prepad je najbolj o\u010diten pri politi\u010dnih institucijah, kjer se mnenja starej\u0161ih in mlaj\u0161ih najbolj razlikujejo. Po drugi strani pa so prebivalci ne glede na starost precej enotni tako pri dolo\u010danju najbolj zaupanja vrednih poklicev (gasilci, re\u0161evalci) kot pri tistih na absolutnem dnu (politiki).<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong>Zadnja raziskava Ogledalo Slovenije, ki \u017ee od leta 2012 sistemati\u010dno meri utrip slovenske dru\u017ebe, v tokratni analizi prina\u0161a podroben vpogled v zaupanje po generacijah: Baby boomerji (rojeni pred 1959), generacija X (1960-1979), generacija Y\/ milenijci (1980\u20131995) in generacija Z (rojeni po letu 1995). Raziskave Ogledalo Slovenije ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.<\/em><\/p>\n

Zaupanje v institucije – globok generacijski prepad<\/strong><\/p>\n

Zaupanje se meri na \u0161tiristopenjski lestvici, od \u00bbsploh ne zaupam\u00ab in \u00bbbolj ne zaupam\u00ab, do \u00bbbolj zaupam\u00ab in \u00bbzelo zaupam\u00ab. Stopnjo zaupanja dobimo s preprostim izra\u010dunom razlike med prvima in drugima dvema odgovoroma. Pozitivna stopnja zaupanja tako pomeni, da je bil dele\u017e pozitivnih odgovorov (\u00bbbolj zaupam\u00ab in \u00bbzelo zaupam\u00ab) ve\u010dji od negativnih, in obratno. \u010ce bi vsi odgovorili, da nekomu zelo zaupajo, bi bila stopnja enaka 100, nasprotno bi veljajo, \u010de bi vsi odgovorili, da nekomu sploh ne zaupajo, v tem primeru bi bila stopnja zaupanja \u2013 100. Ob navajanju rezultatov za posamezne institucije in poklice je v oklepaju navedena stopnja zaupanja za posamezno generacijo, kjer navajamo razpon, pa gre za razliko med najvi\u0161jo in najni\u017ejo stopnjo zaupanja pri posamezni instituciji ali poklicu, izra\u017eeno v odstotnih to\u010dkah.<\/em><\/strong><\/p>\n

Najve\u010dje razlike med generacijami se pojavljajo pri politi\u010dnih institucijah. Razlika je najbolj izrazita pri predsednici parlamenta, <\/strong>kar 78 odstotnih to\u010dk – medtem ko generacija Baby boomerjev izra\u017ea pozitivno zaupanje (19), je pri generaciji Z zaupanje globoko negativno (-59). Podoben vzorec z ogromnim razponom (60 odstotnih to\u010dk) vidimo tudi pri predsedniku vlade<\/strong> (Baby boomerji -1 ; generacija Z -61). Ta trend se nadaljuje pri strankah vladne koalicije<\/strong> (razpon 51) in vladi<\/strong> (razpon 49), kjer starej\u0161i izra\u017eajo bistveno vi\u0161je zaupanje kot mladi. Podobno velja tudi za dr\u017eavni zbor <\/strong>(razpon 42), le da tukaj najmanj\u0161e zaupanje ka\u017ee generacija Y in ne generacija Z.\u00a0<\/strong><\/p>\n

Zanimiv je tudi velik razkorak v zaupanju spletnim trgovinam<\/strong> (razpon 56), a je tu smer obratna: starej\u0161i jim izrazito ne zaupajo (Baby boomerji\u00a0-42), medtem ko jim mlaj\u0161e generacije (generacija Y 14) bolj zaupajo. Trend zaupanja tudi tukaj ni popolnoma linearen, saj je stopnja zaupanja v spletne trgovine med najmlaj\u0161imi ni\u017eja (generacija Z, -6) kot pri generaciji Y. Velik razkorak opa\u017eamo tudi pri civilni za\u0161\u010diti, <\/strong>ki pri starej\u0161ih generacijah dosega zelo visoko stopnjo zaupanja (generacija X 77; Baby boomerji 73), pri mlaj\u0161ih pa ni\u017ejo, a v povpre\u010dju \u0161e vedno precej visoko (generacija Z 32).<\/p>\n

Po drugi strani so si generacije najbolj enotne pri (ne)zaupanju v javno upravo<\/strong>, kjer so razlike v zaupanju med generacijami minimalne (le 10 odstotnih to\u010dk). Vse generacije ji namre\u010d bolj ne zaupajo kot zaupajo. Podobno so si Slovenci enotni tudi pri strankah opozicije<\/strong> (razpon 13), ki jim prav tako vse generacije mo\u010dno in skoraj identi\u010dno ne zaupajo. Med institucije z najmanj\u0161imi generacijskimi razlikami v zaupanju spadajo \u0161e trgovine \/ trgovska podjetja <\/strong>in podjetje oziroma organizacija, kjer so posamezniki zaposleni<\/strong> (pri obeh razpon 12), <\/strong>pri katerih je sicer stopnja zaupanja precej vi\u0161ja, predvsem pri zadnjih, najbolj jim zaupa generacija Y.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

OPOMBA: modra barva ozna\u010duje vrednost pri generaciji, kjer posamezna institucija dosega najvi\u0161jo stopnjo zaupanja med generacijami, nasprotno velja za ro\u017enato obarvane vrednosti. Institucije so razvr\u0161\u010dene glede na stopnjo zaupanja na celotnem vzorcu.<\/p>\n

Gasilci, re\u0161evalci in medicinske sestre zdru\u017eujejo vse generacije<\/strong><\/p>\n

Med najbolj zaupanja vredne poklice vse \u0161tiri generacije, od najstarej\u0161e do najmlaj\u0161e, uvr\u0161\u010dajo gasilce<\/strong> in re\u0161evalce (nujna medicinska pomo\u010d)<\/strong>. Stopnja zaupanja pri obeh poklicih presega 78 pri vseh generacijah, pri starej\u0161ih pa zna\u0161a celo 96 za prve in 98 za druge. Generacije so si sicer nekoliko bolj enotne pri zaupanju v re\u0161evalce (razpon 10), kot pri zaupanju v gasilce (razpon 18), a so stopnje zaupanja kljub temu pri teh poklicih najvi\u0161je.<\/p>\n

\"\"<\/a>
\nOPOMBA: modra barva ozna\u010duje vrednost pri generaciji, kjer posamezen poklic dosega najvi\u0161jo stopnjo zaupanja med generacijami, nasprotno velja za ro\u017enato obarvane vrednosti. Poklici so razvr\u0161\u010deni glede na stopnjo zaupanja na celotnem vzorcu.<\/p>\n

Tej najbolj zaupanja vredni skupini, se v vrhu pridru\u017eujejo tudi medicinske sestre<\/strong>, so pa tudi tukaj najmlaj\u0161i (generacija Z 66) nekoliko bolj zadr\u017eani kot starej\u0161i (Baby boomerji 95).\u00a0 Med poklice, ki jim vse generacije zelo zaupajo (najni\u017eja stopnja zaupanja zna\u0161a 46 ali ve\u010d pri najmlaj\u0161ih, pri starej\u0161ih 73 ali ve\u010d) se uvr\u0161\u010dajo tudi po\u0161tarji, zdravniki in znanstveniki<\/strong>.<\/p>\n

Vse generacije so si enotne tudi v globokem nezaupanju do poklica politiki na splo\u0161no<\/strong>. S stopnjo zaupanja med -72 in -84 so pri vseh generacijah na dnu lestvice. Precej nizko stopnjo zaupanja pri poklicih, ne glede na generacijo, dosegajo tudi\u00a0 vladni ministri<\/strong>, direktorji, duhovniki<\/strong> in dr\u017eavni uradniki<\/strong>, \u010deprav so tukaj razlike med generacijami nekoliko bolj o\u010ditne.<\/p>\n

Precej generacijsko enotni smo pri zaupanju v javne to\u017eilce, univerzitetne profesorje in raziskovalce javnega mnenja, <\/strong>pri \u010demer nobena od generacij tu ne ka\u017ee izrazito visoke stopnje zaupanja ali nezaupanja. Pri poklicih na sredini lestvice zaupanja sicer bele\u017eimo ve\u010dje generacijske razlike kot na vrhu in na dnu. Najve\u010dji razpon v zaupanju (64 odstotnih to\u010dk) je zaznati pri navadnem \u010dloveku z ulice<\/strong>, ki mu starej\u0161e generacije izrazito zaupajo (Baby boomerji 45), medtem ko so mladi do njega zelo skepti\u010dni (generacija Z -19). Velik razkorak je tudi pri umetnikih<\/strong> (razpon 47), ki jim starej\u0161i zaupajo (Baby boomerji 35), mladi pa ne (generacija Z -12).<\/p>\n

Posebnosti generacij: najmlaj\u0161i verjamejo v pravosodje, boomerji v \u0161olstvo; milenijci so skepti\u010dni do dr\u017eave, generacija X pa do medijev.<\/strong><\/p>\n

Podrobnej\u0161i pogled razkrije tudi nekatere edinstvene preference vsake generacije.<\/p>\n