Kdo je in kdo bi volil koga
Na vzporednih volitvah (11. novembra 2007), ki jih je naša družba opravila za RTV Slovenija, smo pridobili veliko podatkov o profilih volivcev obeh kandidatov kot tudi o aktualnih strankarskih preferencah volivcev. Za vas smo pripravili nekaj zanimivih ugotovitev.
Predsedniške volitve
Večina volivcev obeh kandidatov se za njuno podporo ni odločala v zadnjem trenutku (zadnji teden, zadnji dnevi in na volilni dan). Vseeno pa je Türk v primerjavi s Petrletom nekoliko več volivcev pridobil v zadnjih tednih oziroma dneh, med tem, ko se je za Peterleta odločilo nekoliko več volivcev prav v zadnjem dnevu.
Danilo Türk je ohranil domala vse svoje volivce iz baze volivcev, ki so tudi v prvem krogu glasovali zanj. Volivci, ki so v prvem krogu glasovali zanj, za Mitja Gasparija ali Zmaga Jelinčiča, pa predstavljajo tri četrtine njegovih volivcev v drugem krogu.
Pri primerjavi prvega in drugega kroga je zanimiva razporeditev volivcev prvega kroga, ki so se udeležili drugega kroga, med volivce Danila Türka in Lojzeta Peterleta. Ni presenetljivo, da sta oba kandidata uspela prepričati svoje volivce iz prvega kroga tudi v drugem krogu (več kot 90%). Poleg tega je Danilo Türk uspel prepričati tudi kar 95% volivcev Mitje Gasparija in 80% volivcev Zmaga Jelinčiča, ki so se udeležili drugega kroga volitev.
Pri primerjavi strankarskih preferenc glede na podporo kandidatov je opaziti, da so se v tem primeru volivci levih strank izkazali za bolj disciplinirane v podpori 'svojemu' kandidatu. Tisti, ki preferirajo SD, LDS in Zares so Danila Türka podprli v približno 90% primerov, medtem ko je Lojzeta Peterleta podprlo med 60-90% volivcev, ki bi sicer volili eno od desnih strank.
Strankarske preference
Glede na spremembe, ki so se zgodile v slovenski politiki od zadnjih parlamentarnih volitev do danes je zanimiv prehod volivcev med strankami. Glede na relativno velike spremembe na levici je zanimivo, kaj se dogaja z volivci, ki so na volitvah leta 2004 glasovali za LDS. LDS bi volilo le še 30% teh volivcev, slabih 40% (39,1), jih je prešlo k SD-ju in slabih 19,4% jih je prešlo v novonastalo stranko Zares.
Glede na opazen upad podpore SDS-u, je zanimivo tudi, kaj se dogaja z volivci, ki so na volitvah leta 2004 podprli to stranko. SDS-u je v primerjavi z LDS-om uspelo zadržati večino svojih volivcev (65,9%), 16,4% njihovih prejšnjih podpornikov pa jih po podatkih vzporednih volitev sedaj stavi na SD.
Spol, starost in strankarska preferenca
Pri primerjavi strank glede starostne strukture sta najbolj jasno profilirani stranki SNS in DeSUS. Ni presenetljivo, da skoraj 60% vseh volivcev te stranke (tisti, ki izbirajo to stranko) predstavljajo starejši od 60 let, vseeno pa je to le 8,5% vseh volivcev starejših od 60 let. Na drugi strani, pa kar 36,2% volivcev SNS-a predstavljajo mlajši od 30 let. SNS je ob enem tudi močno profilirana kot moška stranka, medtem ko so volivci NSi-ja v večji meri ženske.