Referendum je odločila odsotnost volivcev, ki so proti sporazumu

Referendum se je odločal v zadnjih treh dnevih. Kar 19 % vprašanih je namreč še v četrtek zatrdilo, da se bodo zagotovo udeležili referenduma, pa se to potem ni zgodilo. Med njimi so izstopali mladi pod 30 let ter volivci SNS in SLS, ki so bili bolj »proti«. Kaj vse jih je odvrnilo, ni znano, zagotovo pa je imelo pomembno vlogo tudi vreme, ki je po dolgem času postreglo s poletnimi temperaturami. Poleg tega se je 4% vprašanih, ki so se udeležili referenduma, premislilo ravno v zadnjih dnevih, v vseh primerih iz opcije »proti« v opcijo »za«. Če bi bil referendum v petek, bi torej verjetno padel - podobno kot na zadnjih državnozborskih volitvah se je zmaga odločila v zadnjih dnevih.


V družbi Valicon smo v četrtek, tri dni pred referendumom, anketirali preko spleta vzorec 600 oseb, članov spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Iste osebe smo nato k anketi pozvali še v nedeljo in ponedeljek, po koncu referenduma, ter preverili, kako so se glasovali, glede na napovedi, ki so jih dali tri dni pred tem.

Rezultati kažejo, da je majhna razlika, ki je na koncu pretehtala, nastala ravno v teh treh dnevih, saj je rezultat, izmerjen v četrtek, kazal na zmago opcije »proti«. Rezultat so odločili volivci, ki so nameravali priti na referendum, pa se to ni zgodilo. Med njimi je namreč razmerje 56 : 44 v korist opciji »proti«. Še bolj izrazito pa je to razmerje med tistimi, ki so že ves čas govorili, da na referendum ne bodo odšli, in so pri tem tudi ostali – med njimi je namreč razmerje že 60 : 40 v korist opciji »proti«.

Med omenjenih 19% volivcev, ki so nazadnje ostali doma (ali pa se niso pravočasno vrnili domov), je kar polovica mlajših od 30 let. Ker smo že pred tednom dni s telefonsko anketo, ki smo jo izvedli za Žurnal24 ugotovili, da je razmerje med »za« in »proti« v starostni skupini 18-25 let kar 5:1 v korist opcije »proti«, lahko zaključimo, da je odsotnost mlajših volivcev prispevala levji delež k majhni razliki, s katero je na koncu zmagala opcija »za«.

Pomemben vpliv na končni rezultat so imeli tudi volivci SLS in SNS med strankami, ki so zagovarjale opcijo »proti«, ter volivci stranke Zares med strankami, ki so zagovarjale opcijo »za«. Volivci teh treh strank namreč prav tako izstopajo med tistih 19%, ki niso odšli na referendum, čeprav so še tri dni pred tem to nameravali.

Manjši vpliv, a glede na majhno končno razliko ne nepomemben, pa je imelo tudi 4% takšnih, ki so še v petek trdili, da bi glasovali »proti«, a so v nedeljo glasovali »za«. Kaj točno je spremenilo njihovo mnenje, je težko reči, zagotovo pa so na njih vplivala kampanja in soočenja v zadnjih dnevih. 96% vprašanih mnenja ni spremenilo in so glasovali tako, kot so napovedali tri dni pred referendumom. Med vsemi udeleženci referenduma se jih je sicer 5% dokončno odločilo, kaj bodo obkrožili, v nedeljo, nadaljnjih 9% pa v zadnjih dnevih pred referendumom.

Zaključimo torej lahko podobno kot na zadnjih državnozborskih volitvah. Izid je bil odločen v zadnjih trenutkih, levici je še drugič zapored uspelo zmagati v zadnjih dnevih oz. na sam dan volitev oz. referenduma. Ker je šlo tokrat za zmago na referendumu, ki jih je tradicionalno dobivala desnica (predvsem zaradi večje discipline pri udeležbi), je ta zmaga za njih še toliko bolj pomembna, saj kaže na uspešnost mobilizacije volivcev v ključnih trenutkih.

Tabela – opredelitev glede na udeležbo

Podatki o anketi

Prvo anketiranje je potekalo v četrtek, 3. junija.
Na anketo je odgovorilo n=600 članov spletnega panela Jazvem.si.
Drugo anketiranje je potekalo v nedeljo, 6. junija, od 19:00 dalje in v ponedeljek, 7. junija.
Na anketo je odgovorilo n=447 anketirancev, ki so odgovarjali že v četrtek.
Oba vzorca sta utežena tako, da so rezultati reprezentativni za slovensko populacijo.

Sporočilo za javnost v pdf obliki najdete tu.