Novosti projekta PGM

PGM je z letom 2009 prisoten v vseh državah nekdanje Jugoslavije! Z letošnjim letom smo zbiranje podatkov poleg regij Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine in Makedonije razširili še na Črno Goro in Kosovo. Prve korake je projekt napravil tudi izven meja nekdanje Jugoslavije, v Avstrijo, Nemčijo, Švico, Romunijo in Bolgarijo. Geografska razširitev pa ni edina sprememba letošnjega PGM-ja, spremenila se je tudi sama metodologija. Ena od novosti je manjše število blagovnih skupin izdelkov, ki smo jih vključili v vprašalnik. S krajšim vprašalnikom smo omogočili večjo vpletenost in zbranost ljudi pri izpolnjevanju, kar posledično zvišuje veljavnost pridobljenih podatkov. Nov vprašalnik tako vključuje v povprečju 20 blagovnih skupin izdelkov na državo, te pa so v primerjavi s preteklimi leti raziskane bolj podrobno. Merjenju moči znamk smo letos dodali še merjenje spontanega priklica znamk ter vpogled v podobo znamk. Podobo znamk smo merili tako, da smo potrošnike povprašali o tem, katere znamke iz določene blagovne skupine povezujejo s posameznim elementom podobe (nabor elementov podobe pri vsaki blagovni skupini je obsegal okoli 20 elementov). Tako smo preverili, kaj je značilna podoba posamezne znamke in v čem se znamke določene blagovne skupine razlikujejo med seboj.

Kakšen odnos imajo potrošniki do izdelkov iz različnih evropskih držav?

Podobe nismo merili le na nivoju posameznih znamk, temveč tudi na nivoju države izvora izdelkov. Na splošno smo spraševali po mnenju o izdelkih iz Avstrije, Italije, Bolgarije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Slovenije ter izdelkih multinacionalnih podjetij. Slovenskim izdelkom potrošniki pripisujejo visoko kakovost ter visoko ceno. Glede cene jih potrošniki na splošno uvrščajo takoj za italijanske in avstrijske izdelke (ki so percipirani kot najdražji), izjema je hrvaški trg, kjer domači izdelki veljajo za dražje kot slovenski izdelki. Po kakovosti slovenske izdelke najviše uvrščajo potrošniki na domačem trgu, zatem še na Kosovu, v Črni Gori, Makedoniji in Srbiji, medtem ko hrvaške izdelke najbolj cenijo njeni domači potrošniki, za njimi pa potrošniki v Makedoniji, Črni Gori ter Bosni in Hercegovini. Hrvaški potrošniki so v primerjavi z ostalimi najmanj navdušeni nad tujimi izdelki, in sicer so še posebej nenaklonjeni nakupovanju izdelkov iz držav nekdanje Jugoslavije (Srbije, Slovenije in Makedonije) ter Bolgarije. Če potegnemo vzporednice med slovenskimi in hrvaškimi potrošniki, ugotovimo, da so si podobni v tem, da oboji na prvo mesto postavljajo ravno domače izdelke, v pogledu kakovosti, visoke cene ter najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo.

Če slovenski, italijanski, avstrijski in hrvaški izdelki veljajo za bolj kakovostne, pa to ne velja za izdelke iz Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Srbije ter Makedonije, katerim so potrošniki pripisali nižjo kakovost. Bolgarski izdelki imajo podobo slabše kakovosti predvsem v Srbiji, Makedoniji in Črni Gori, bosanski in srbski izdelki pa na Hrvaškem. Vendar pa se bosanskim izdelkom ne piše slabo na vseh trgih. Na Kosovu so jih namreč potrošniki ocenili kot vredne svoje cene, tako glede kakovosti kot glede atraktivnosti ki jo nudijo. Podobno velja za srbske izdelke v Črni Gori, kjer je približno polovica potrošnikov mnenja, da so srbski izdelki kakovostni in vredni cene, ki jo imajo.

Zanimiva je pri bosanskih izdelkih še ugotovitev, da jih potrošniki iz Kosova vidijo kot najbolj oglaševane izdelke na trgu, kljub temu pa kar četrtina kosovskih potrošnikov na policah trgovin bosanskih izdelkov dejansko ne najde. Glede oglaševanja je zanimivo tudi mnenje bosanskih potrošnikov, ki ugotavljajo, da se hrvaški izdelki oglašujejo bolj kot pa njihovi domači izdelki.

Med najbolj atraktivnimi in prestižnimi izdelki pričakovano izstopajo italijanski izdelki, ki so najbolj cenjeni v očeh hrvaških, srbskih, makedonskih in črnogorskih potrošnikov.