Volitve so za nami, zmagovalci so znani

Udeležba, nižja od najbolj pesimističnih napovedi, odločitve v zadnjem trenutku, negotovost ob pojavu afere Ultra v zadnjem tednu pred volitvami, migracije levih volivcev in presenečenja, ki to v resnici niso – tako bi lahko strnili glavne značilnosti zadnjih volitev. Tokrat smo v Valiconu pripravili vzporedne volitve za POP TV, z uporabo inovativne metode, ki temelji na spletnem anketiranju in panelnem vzorcu. Čeprav nam tokrat, za razliko od zadnjih državnozborskih volitev, ni uspelo tako natančno napovedati odstotkov glasov po posameznih listah, pa smo pravilno napovedali število osvojenih sedežev po strankah in imena, ki bodo na njih sedela.

Za uporabo interneta, kot orodja za zbiranje podatkov tudi v predvolilnih anketah, smo se odločili prvič na zadnjih predsedniških volitvah. Temu sta botrovala dva razloga. Prvi razlog je (zdaj lahko že rečemo tipična) napaka napovedi, pripravljenih na osnovi telefonskega in terenskega (osebnega) anketiranja. Ta izvira iz vedno nižje stopnje sodelovanja in dejstva, da lahko anketiranec, navkljub jamstvu anketarja, podvomi v anonimnost anketiranja – anketar namreč v obeh primerih ve, koga je anketiral. Tega pri anketiranju preko interneta ni, anketa je v tem primeru res v celoti anonimna. Drugi razlog pa je strošek oz. cena, ki je v primeru anketiranja preko interneta bistveno nižja. V primeru zadnjih volitev je bil ta razlog, glede na relativno nizko zanimanje za volitve v javnosti (nizka gledanost soočenj, nizka volilna udeležba), še toliko bolj smel – izvedba takšnih spletnih vzporednih volitev je namreč približno trikrat cenejša od klasičnih vzporednih volitev.

V nadaljevanju si lahko preberete več o tem, katera stranka se lahko pohvali z največjo zvestobo svojih volivcev, kaj se je dogajalo v zadnjem tednu, kdo je bil odločen od začetka in kdo se je odločil zadnji dan ter kako so se porazdelili glasovi tistih, ki na tokratnih volitvah niso volili iste stranke kot na zadnjih državnozborskih volitvah.

Kako je LDS prišel v parlament, zakaj rezultat NSi ni presenečenje in kdo je pustil na cedilu Karla Erjavca?

Ko so bile v skladu z zakonom v medijih objavljene zadnje ankete oz. napovedi, vstop LDS še ni bil gotov – na to je kazala le ena od napovedi, stranki NSi pa je večina napovedovala okoli 10%. Končni rezultat lahko pojasnimo s spodnjim grafičnim prikazom. Na sliki so stranke umeščene v dvorazsežni prostor glede na to, kolikšen del tistih, ki so posamezno stranko volili na volitvah 2008, je prišel na tudi na volitve 2009 (vodoravno), ter glede na to, kolikšen delež med temi je nato tudi volil isto stranko (navpično).

Glede na ta dva podatka je razred zase stranka NSi – tako rekoč vsi njeni volivci iz leta 2008 so prišli na zadnje volitve in tako rekoč vsi med njimi so volili NSi. Če k njim prištejemo še vse tiste, ki so oddali svoj preferenčni glas nosilcu liste Lojzetu Peterletu, dobimo rezultat stranke na zadnjih volitvah, ki potemtakem res ni bil presenečenje, vsaj ne za tiste, ki vedo, kako zveste volivce ima ta stranka in kakšna je moč posameznika v njej, Lojzeta Peterleta.

Relativno visoko zvestobo so izkazali tudi volivci SDS in LDS. V obeh primerih je na tokratne volitve prišla natanko polovica (LDS), oz. slaba polovica (SDS) tistih, ki so ti dve stranki volili leta 2008, med njimi pa so približno štirje od petih ostali zvesti stranki, ki so jo volili leta 2008. Če smo takšne zvestobe vajeni pri volivcih SDS, pa to za LDS ne velja, a je bil, kot kaže, ravno to ključ do uspeha LDS. Slabše se je godilo strankama Zares in SD – le ena tretjina tistih, ki so volili eno od njiju leta 2008, je prišla na volišča tudi tokrat, hkrati pa sta med njimi le dva od treh ostala zvesta pri izbiri te stranke na tokratnih volitvah. Posebno zgodbo predstavljajo volivci DESUS. Ti so se na voliščih pojavili v približno enaki meri kot to velja za volivce LDS, toda zvestoba teh volivcev je bila na ravni volivcev SD in Zares, torej relativno nizka. Če bi torej Karel Erjavec uspel zagotoviti vsaj tolikšno zvestobo svojih volivcev iz leta 2008, kot je to uspelo SDS in LDS, bi glede na njihovo zadovoljivo udeležbo uspel priti v Evropski parlament, kjer bi sedel namesto predstavnika Zares...

Navodilo za branje slike: Bolj kot se neka stranka nahaja v desno, višji delež njenih volivcev iz leta 2008 je prišel na volišča tudi tokrat. Višje kot se nahaja stranka, višja je bila njihova zvestoba stranki glede na volitve 2008.

Kdo je prišel na volišča, kdo je ostal doma, kam so šli glasovi iz leta 2008

Končna volilna udeležba je bila nižja od vseh napovedi pred volitvami. Del odgovora na vprašanje, kdo je prišel in kdo ne, smo podali že zgoraj, zato si oglejmo prihode in prehode še z druge strani – kam so šli glasovi posameznih strank glede na volitve 2008.

Spodnji grafični prikaz nam prikazuje prehode glede na volitve 2008. Iz njega je razvidno, kolikšen delež volivcev posamezne stranke, ki so to stranko volili leta 2008, ni prišel na tokratne volitve oz. kam so šli glasovi tistih, ki so na volitve prišli. Smer puščice kaže, kam so šli glasovi iz leta 2008, debelina puščice pa odraža delež volivcev glede na glasove, ki jih je stranka osvojila v letu 2008.

Iz slike je lepo razvidno že omenjeno »romanje« levih volivcev znotraj »levega trojčka«, pa tudi, kam vse so šli glasovi DESUS iz leta 2008 ter odkod je NSi črpala dodatne glasove. Glasovi DESUS so se razpršili med SDS (7%), SD (5%) in LDS (5%), NSi pa je dodatne glasove črpala iz nekdanjih volivcev SDS (9%), liste SLS+SMS (5%) ter volivcev manjših strank, združenih v kategorijo »drugo« (5%). Ti so se sicer razpršili še v SD, SLS in LDS (k vsakemu je odšlo okoli 5%, tri četrtine pa jih sploh ni prišlo na volitve 2009). Glasovi tistih, ki so leta 2008 volili listo SLS+SMS, pa so šli v največji meri k SLS (20%).

Navodilo za branje slike: smer puščice kaže, od kod in kam so migrirali volivci glede na volitve 2008, številka ob puščici pa, kolikšen delež posamezne volilne baze je migriral (primer: 92% volivcev Lipe na tokratne volitve ni prišlo, ostalih 8% pa je šlo k Zares).

Kaj se je dogajalo v zadnjem tednu

Zadnji teden pred volitvami je zaznamovala afera Ultra, zato je bilo glavno vprašanje, kako bo ta afera vplivala na izide volitev. Glede na volilne napovedi teden dni pred volitvami, se zdi, kot da afera stranki Zares ni škodovala, saj njen rezultat odgovarja napovedim. Pogled v podatke kaže, da to ne drži v celoti. Znotraj volilnega telesa te stranke je namreč prišlo do precejšnjih migracij. Po eni strani je afera motivirala volivce te stranke, da so prišli na volitve in oddali svoj glas tej stranki, po drugi pa je del tistih, ki so nameravali glasovati za to stranke, odšel k SD oz. k LDS. Dobra četrtina tistih, ki so še teden dni pred volitvami nameravali glasovati za Zares, je namreč na koncu oddalo svoj glas SD (tri četrtine) oz. LDS (ena četrtina). Afera Ultra je torej prinesla nekaj glasov stranki SD, medtem ko je Zares zaradi mobilizacije novih, ki na volitve niti niso nameravali, ostala na istem. Odkod torej glasovi LDS?

Glavnino uspeha LDS lahko pripišemo relativno visoki zvestobi, primerljivi z zvestobo Janševih volivcev, nekaj malega pa tudi migracijam znotraj levega bloka. Podobno, a v manjši meri kot na državnozborskih volitvah, je tudi tokrat v zadnjem tednu prišlo do »romanja« levih volivcev med strankami »levega trojčka«. Za te tri stranke, SD, LDS in Zares je namreč značilno, da jih na dan volitev voli le štiri petine tistih, ki so jim nameravali oddati glas teden dni pred volitvami (Zares 73%, LDS 80%, SD 85%), medtem ko ostala petina zakroži. Za primerjavo povejmo, da tako NSi kot SDS in DESUS v tem primeru ohranjajo višjo zvestobo tekom zadnjega tedna, v vseh treh primerih je višja od 90%, najvišja pa je, pričakovano, pri NSi, 95%.

Kako so se odločali volivci in kako so na izid vplivala soočenja

Več kot petina volivcev se je odločila v zadnjem tednu, skoraj dve tretjini pa sta bili odločeni že od samega začetka in svoje odločitve niso spreminjali. Dan po soočenju na POPTV smo preverjali prepričljivost posameznih kandidatov. Gledano v celoti je bil najbolj prepričljiv Milan Zver (SDS), sledijo Jelko Kacin (LDS), Zoran Thaler (SD) ter Ivo Vajgl (Zares). Bolj pomemben pa je podatek, kako je posamezen kandidat uspel prepričati lastno ali konkurenčno volilno bazo. V tem so bili najbolj uspešni Lojze Peterle (prepričal je 98% volivcev NSi), sledi Milan Zver (83% svoje baze), ter Jelko Kacin (79%). Za Kacina se je odločilo tudi 23% volivcev Zares ter 11% volivcev SD - ti so sicer Thalerju namenili »le« dvotretjinsko podporo glede na njegov nastop. Tudi tu lahko torej najdemo del odgovora na vprašanje, odkod so prišli glasovi LDS za vstop v Evropski parlament.

Metodološki poudarki

V anketi je sodelovalo 5.747 oseb, ki smo jih k sodelovanju vabili preko spletnega mesta 24ur.com in z nagovori v oddaji 24ur, anketiranje pa se je začelo 26. maja zvečer. Upoštevali smo samo odgovore anketiranih, ki so odgovorili, da imajo volilno pravico, in da so polnoletni. Izločili smo ankete z nekonsistentnimi odgovori in tiste, katerih čas izpolnjevanja je krajši od minimalnega časa, ki je potreben za izpolnitev ankete. Ker je šlo za spletno anketo, je bila pri izpolnjevanju zagotovljena anonimnost, pri anketiranju pa so bili uporabljeni poimenski seznami iz volišč. Uporabljen vzorec za analize smo utežili. Pri zagotavljanju reprezentativnosti smo uporabili izsledke preteklih telefonskih anket, podatkov o številu in strukturi uporabnikov interneta ter predhodnih raziskav preko interneta.

Svoj e-mail naslov nam je zaupalo 3.072 anketirancev, ki smo jih nato k sodelovanju povabili še dvakrat. V prvem valu (5.-6. junij) je na anketo odgovorilo 1.688 anketirancev, v drugem valu na dan volitev pa 1.608. Napoved izida, ki smo jo objavili ob 19:00 na POPTV, je bila izvedena na vzorcu n=1.100.

Čeprav so napovedani odstotki nekoliko odstopali od končnega rezultata, predvsem pri dveh strankah (SDS in NSi), pa smo pravilno napovedali razpored sedežev. Odstopanje pri omenjenih dveh strankah lahko pojasnimo s specifikami volilne baze. Predvsem za NSi je značilno, da predstavlja največji izziv pri volilni napovedi in je v teh tradicionalno podcenjena. Bogatejši za tokratno izkušnjo lahko v bodoče pričakujemo še bolj natančne rezultate, podobne tistim, ki so nam uspeli na zadnjih državnozborskih volitvah. Ne pozabimo, da je bila tokrat volilna udeležba bistveno nižja, vloga stranke NSi pa toliko večja, zato je bila tudi napoved manj natančna.

Katere so glavne prednosti anketiranja preko interneta

Anketiranje preko interneta omogoča anketirancu popolno anonimnost, raziskovalcu pa anketiranje ob urah, ko to z drugimi načini ni mogoče. Prvo se najlepše ilustrira v dejstvu, da je delež neopredeljenih v anketi preko interneta bistveno nižji, kot v klasičnih anketah. O svetli prihodnosti spletnega anketiranja govori že podatek, da stopnje sodelovanja v telefonskih in terenskih anketah padajo in so zaradi tega vedno težje izvedljive in manj uporabne kot pred leti, število uporabnikov interneta pa konstantno narašča. Nenazadnje, tak način nam omogoča analize prehodov in dogajanja v zadnjem tednu, kot smo jih prikazali tudi tokrat, kar je zelo dragocena informacija pri razlagi končnega izida.