Valiconovo Ogledalo Slovenije 2016

Objavil/-a Valicon,

Padec zaupanja v zdravstvo in zdravnike, rast zaupanja v policijo in policiste ter rast zaupanja v banke – ki pa je še vedno negativno – so glavne ugotovitve tokratne meritve raziskave Ogledalo Slovenije.

ZAUPANJE V INSTITUCIJE IN POKLICE

Raziskava Ogledalo Slovenije meri zaupanje v institucije in organizacije (20 entitet) in poklice oz. posameznike (20 entitet). Zaupanje se meri na štiristopenjski lestvici, od »sploh ne zaupam« in »bolj ne zaupam« do »bolj zaupam« in »zelo zaupam«. Stopnjo zaupanja dobimo s preprostim izračunom razlike med prvima dvema ter drugima dvema odgovoroma. Pozitivna stopnja zaupanja tako pomeni, da je bil delež pozitivnih odgovorov (»bolj zaupam« in »zelo zaupam«) višji, in obratno. Če bi vsi odgovorili, da nekomu zelo zaupajo, bi bila stopnja enaka 100, nasprotno pa bi bila stopnja enaka 0, če bi vsi odgovorili, da nekomu sploh ne zaupajo. Rezultate prikazujemo ločeno za eno in drugo skupino merjenih entitet. Razvrščene so glede na rezultat meritve v juniju 2016 od tiste, kjer je zaupanje najvišje, navzdol. Zadnji stolpec prikazuje absolutno razliko v odstotnih točkah med zadnjo in predhodno meritvijo (npr. če se je zaupanje zvišalo s 50 % na 55 %, je razlika pet odstotnih točk). Simboli ob razliki označujejo rast (zelena puščica navzgor) oz. padec (rdeča puščica navzdol) zaupanja, če znaša razlika vsaj tri odstotne točke, sicer je razlika označena z rumeno črtico (ni spremembe). Entitete z najbolj občutno spremembo so dodatno osenčene.

KC_ogledalo_slovenije_2016_1

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Največjo rast zaupanja med institucijami in organizacijami beležijo policija (+12) in banke (+12), pri čemer pa je stopnja zaupanja v slednje še vedno precej na negativni strani (–35 %). Največji padec beleži zdravstvo (–7 %), katerega stopnja zaupanja je –10 %, pred letom dni pa je bila precej bližje nevtralni sredini (–3%). Na dnu lestvice so z izrazito negativno stopnjo zaupanja utrjene stranke opozicije (padec zaupanja za 6 točk), stranke vladne koalicije, Državni zbor (rast za 6 točk) ter povsem na koncu Vlada RS.

 

KC_ogledalo_slovenije_2016_2

Med poklici je glede na maj 2015 najbolj zraslo zaupanje znanstvenikom (+10), policistom (+9) in občinskim uradnikom (+8), največji padec zaupanja pa beležijo zdravniki (–10). Na vrhu so še vedno verjetno nedosegljivi gasilci z 89-odstotno stopnjo zaupanja, na dnu pa politiki na splošno z več kot 90-odstotno stopnjo nezaupanja.

OSEBNO RAZPOLOŽENJE

Na osnovi ključnih indikatorjev (spodaj) so s kombinacijo odgovorov na dve vprašanji, ki merita osebno razpoloženje in pričakovanja, izvedeni štirje segmenti državljanov.

 

KC_ogledalo_slovenije_2016_3

Na osebni ravni je junija 2016 glede na maj 2015 do glavne spremembe prišlo v segmentu tistih, ki sicer niso srečni, a hkrati niso pesimistični – del njih se je junija 2016 uvrstil med pesimistične, del pa med srečne, ki pa niso optimistični. Delež srečnih in optimističnih je rahlo in statistično neznačilno nižji in predstavlja 17,2 %, manj kot petino državljanov.

KC_ogledalo_slovenije_2016_4

ZADOVOLJSTVO S STANJEM V DRUŽBI

Na osnovi ključnih indikatorjev (spodaj) so s kombinacijo odgovorov na dve vprašanji, ki merita zadovoljstvo s stanjem v družbi in pričakovanja v zvezi s tem, izvedeni štirje segmenti državljanov.

KC_ogledalo_slovenije_2016_5

Z vidika stanja slovenske družbe je povprečni državljan nekoliko bolj nezadovoljen kot z vidika osebne sreče. Zadovoljnih je namreč le ena desetina, prav tako le en od desetih meni, da gredo stvari na bolje. Dobra petina državljanov torej sodi v segment tistih, ki niso nezadovoljni s stanjem v slovenski družbi in hkrati niso črnogledi. Delež tega segmenta je sicer nekoliko višji, kot je bil maja 2015, a razlika ni statistično značilna.

KC_ogledalo_slovenije_2016_6

 

Podatki o raziskavi:

Raziskava je bila izvedena v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Tri četrtine njegovih članov je bilo rekrutiranih s pomočjo verjetnostnega vzorčenja. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 65 let po spolu, starosti, izobrazbi in regiji. Stopnja penetracije interneta v tej starosti nasploh je v Sloveniji 85-odstotna, višja od stopnje penetracije fiksne telefonije.

Čas anketiranja in velikost vzorca:

Maj 2015: 8.–11. maj; n = 510
Junij 2016: 10.–13. junij; n = 524

 

Več informacij najdete v sporočilu za javnost.