Trženjski monitor 2016: Potrošnja se postopoma zvišuje

Objavil/-a Ana Pipuš,

Predsednik UO Društva za marketing Slovenije Darko Dujić in Andraž Zorko iz Valicona sta danes predstavila rezultate osrednjega dela raziskave Trženjski monitor DMS za leto 2016. Raziskava ugotavlja, da del populacije počasi okreva, predvsem zasebni sektor in mlajši zaposleni, (deklarirana) potrošnja se postopoma zvišuje, preudarnost v nakupovanju in druge nakupovalne prakse, usvojene v času recesije, pa bolj ali manj ostajajo, so sicer manj intenzivne, oziroma dobivajo z dostopom novih tehnologij novo podlago.

Aprilska meritev, ki predstavlja jedro Trženjskega monitorja DMS in s katero merimo predvsem nakupno vedenje, kaže bolj optimistično podobo. Če je še lani le petina vprašanih znala navesti vsaj en način občutenja gospodarske rasti, o kateri pričajo statistični podatki, je tokrat ta delež že blizu ene tretjine (31 %). Višje je tudi povprečno število navedb načinov, na katere anketiranci občutijo gospodarsko rast.

Med tistimi, ki občutijo gospodarsko rast, prevladuje odgovor »vzdušje je bolj optimistično«, nato pa s približno desetimi odstotki navedb sledijo odgovori »trošim nekoliko več« in »več si lahko privoščim« ter »več lahko privarčujem«. Najbolj občutno med omenjenimi se je povišal delež odgovora »več si lahko privoščim«, z 2 % na 8 %.

KC_Trzenjski_monitor_2016_potrosnja_se_zvisuje1

Poročanje o občutenju gospodarske rasti se je najbolj opazno dvignilo med zaposlenimi v gospodarstvu, najmanj pa med nezaposlenimi. V gospodarstvu o občutenju gospodarske rasti poroča 41 % anketirancev, med zaposlenimi v javnem sektorju pa 35 %. Med nezaposlenimi je takšnih 22 %.

TABELA KLJUČNIH POKAZATELJEV S PRIMERJAVO V ČASU

Poleg večjega deleža občutenja gospodarske rasti je ključna sprememba vezana za opis delovnega mesta med zaposlenimi. Značilno se je znižal delež tistih, katerih delovno mesto je bilo začasne narave, na drugi strani pa je občutno več takšnih, ki svoje delovno mesto opisujejo kot varno. Pri plačah občutnih sprememb ni, nakazuje pa se trend pozitivnih pričakovanj v zvezi s spremembo plač v prihodnje.

 

KC_Trzenjski_monitor2016_potrosnja_se_zvisuje_2

PRIČAKOVANA POTROŠNJA

KC_Trzenjski_monitor2016_potrosnja_se_zvisuje3

KC_trzenjski_monitor2016_potrosnja_se_zvisuje4

Če smo lani ob tem času lahko zapisali, da »se nakazuje morebitni trend povečevanja potrošnje pri tistih, ki imajo nadpovprečni dohodek« ter da »pravega trošenja na način “privoščim si” še ne kaže pričakovati«, lahko letos potrdimo trend postopnega dviga obsega potrošnje.

NAKUPNE NAVADE

Toda »nič več ne bo tako, kot je bilo«. Tudi to je bila ena od ugotovitev preteklih meritev in čeprav lahko iz pokazateljev nakupnega vedenja sklepamo na delno opuščanje preudarnih praks nakupovanja, to še zdaleč ni prevladujoč pojav. Ostajamo torej pri ugotovitvi iz leta 2015, da lahko »pričakujemo le postopno, najverjetneje dokaj previdno povišanje obsega potrošnje«.

  • Pri vseh trditvah, ki na tak ali drugačen način opisujejo preudarnost pri nakupovanju, je ključna razlika predvsem v tem, da se znižuje delež odgovorov »popolnoma se strinjam« na račun odgovorov »strinjam se« ter »niti-niti«.
  • Nakupovanje torej ostaja preudarno – še vedno se več kot polovica vprašanih strinja s preudarno prakso nakupovanja, je pa izrekanje o tem manj odločno kot nekoč.
  • Podobno je pri trditvah, ki merijo načrtovanje nakupovanja, preverjanje informacij o cenah v letakih in uporabo nakupovalnega seznama – tudi tu je večinska praksa še vedno preudarna.

Na področju odnosa do kupovanja znamk slovenskega porekla, znamk z označeno kakovostjo oz. uveljavljenih znamk pa je tokrat prišlo do bolj občutnih sprememb, pri katerih pa moramo biti previdni – v tem primeru so deleži odgovorov »popolnoma se strinjam« zelo nizki, razlike glede na leto 2015 pa niso statistično značilne.

  • Se je pa občutneje povišal delež tistih, ki se sicer strinjajo, da »raje posežejo po slovenskih izdelkih, tudi če je cena nekoliko višja«, da večkrat posegajo po izdelkih z oznako za ekološko pridelavo oz. z oznako posebne, višje kakovosti.

Tu gre seveda lahko v veliki meri za višjo stopnjo izrekanja namere kot posledice t. i. družbeno ali celo družabno zaželenih odgovorov kot pa za dejansko ravnanje v vsakodnevnem nakupovanju.

SPLETNO NAKUPOVANJE

Do opaznih sprememb je prišlo tudi pri spletnem nakupovanju – delež tistih, ki so v preteklem letu kupovali preko spleta, se je povišal za 10 odstotnih točk in zdaj znaša 73 %. Najbolj se je povečal delež v najbolje prodajanih kategorijah, kot so tehnični izdelki, oblačila in obutev, zabavna elektronika, vstopnice, pa tudi v kategorijah z nekoliko nižjo stopnjo penetracije, kot so kozmetika, športna oprema, vozovnice ter oprema za avto.

KC_trzenjski_monitor2016_potrosnja_se_zvisuje4

KLJUČNI POUDARKI RAZISKAVE

  • NAČINI OBČUTENJA GOSPODARSKE RASTI: skoraj tretjina vprašanih zna opisati občutenje gospodarske rasti v primerjavi z eno petino v letu 2015, tudi odgovorov, na kakšen način jo občutijo, je več.
  • PRIČAKOVANA POTROŠNJA: 14 % jih odgovarja, da trošijo več kot pred letom dni (delež odgovorov se je podvojil), medtem ko pred dvema letoma takšnih skoraj ni bilo.
  • SLOVENSKO POREKLO: z naraščanjem obsega potrošnje narašča tudi delež tistih, ki izražajo naklonjenost kupovanju slovenskih znamk, eko in bio znamk oz. izdelkov z oznakami višje kakovosti.
  • SPLETNO NAKUPOVANJE: delež spletnega nakupovanja se je povečal za deset odstotnih točk, vendar ta rast ni enakomerno razporejena po kategorijah.

PODATKI O RAZISKAVI

Obdobje zbiranja podatkov: 5. 4.–8. 4. 2016
Velikost vzorca: n = 516
Metoda zbiranja podatkov: CAWI spletna anketa, Spletni panel Jazvem.si
Vzorčni okvir: Slovenija, 18–65 let
Reprezentativnost: spol, starost, izobrazba, regija
Izvajalec raziskave: Valicon d.o.o.

Več lahko preberete tukaj in v sporočilu za javnost ter predstavitvi.

Sporočilo za javnost
Predstavitev